kaj storiti?

Spoštovani,

ženska v družini ima do nastopa pravice do polne upokojitve približno še eno leto in pol (april ’06 – izračun ZZZS). Njen mož je hudo bolan (neozdravljiva diagnoza rak) in skoraj nezmožen skrbeti zase, tako, da je primorana večkrat vzeti dopust ali pa bolniško.

Zanima me, ali je možno, da bi jo v službi dali kot višek ali kaj podobnega na zavod, kjer bi dobivala nadomestilo in dočakala upokojitev. Ali bi bila zaradi tega njena pokojnina precej nižja? Oz. ali je to možna rešitev ali bi ji svetovali kaj drugega, glede na to, da ji je zelo težko hoditi v službo in ob enem skrbeti za težkega bolnika.

Hvala za odgovor in lp.

V tako hudi situaciji je pravzaprav vsaka rešitev slaba. Kar tako “dati delavca na zavod” ni tako lahko, saj zavod lahko preverja ozadje odpovedi. Zakon pač predvideva možnost odpovedi pogodbe delavcu, ker ga delodajalec ne potrebuje več, ne pa ker bi se onadva tako dogovorila, ker bi delavcu tako bolje ustrezalo. če bi tako ozadje prišlo na dan. bi delavko utegnile zadeti tudi sankicje na zavdou (vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstve, ukinitev nadomestila za naprej itd.) Ta varianta torej ni tako lahka, kot se mogoče zdi. Če pa bi že šla na zavod, zaradi tega pokojnina ne bi bila toliko nižja, saj bi šlo nenazadnje le za kakšno leto.

Kaj pa, če bi se dogovorila z delodajalcem za polovični delovni čas? Sicer pa ostaja le stalež za nego družinskega člana, ki ga zakon tudi omogoča. Ali pa če bi se dogovorila za kakšno pomoč na domu, saj verjetno mož prejema tudi dodatek za pomoč in postrežbo.

Lep pozdrav,
Katarina

ga. Katarina, hvala za odgovor.

Kako pa lahko pridobi dodatek za pomoč in postrežbo?

Nekaj časa nazaj sem v časopisu zasledila, da lahko tudi družinski člani ostanejo doma in skrbijo za invalida ter dobijo plačilo. Ali je v tem primeru to sploh možno, ker je mož še v bolniškem staležu in če se ne motim, se postopek za invalidsko upokojitev še ni začel?

Hvala.

Zakon našteva več upravičencev:

(Upravičenci)

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci
starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne
življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega.

138. člen

(Upravičenci – aktivni zavarovanci)

(1) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi
zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli
opravljati samostojno poklicno dejavnost kot slepi ali slabovidni
opredeljeni v 2. skupini definicije slepote (v nadaljevanju:
slabovidni), zavarovanci, ki postanejo med delovnim razmerjem ali
opravljanjem samostojne poklicne dejavnosti slepi ali slabovidni,
ter nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim
delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega
časa, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po
kakšni drugi podlagi.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka obdržijo pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim
je delovno razmerje prenehalo brez lastne volje ali krivde
oziroma če pridobijo pravico do pokojnine

(3) Za nepokretnega se šteje zavarovanec, pri katerem je zmožnost
premikanja zmanjšana najmanj za 70%.

(4) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi osebe, ki
so kot uživalci pokojnine oslepele.

(5) Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo tudi slepe
osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda
oziroma po upokojencu.

(6) Zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana
najmanj za 70% in niso v delovnem razmerju, pridobijo pravico do
dodatka za pomoč in postrežbo tudi, če so pridobili pravico do
poklicne rehabilitacije. Dodatek za pomoč in postrežbo gre tem
zavarovancem od dneva nastopa poklicne rehabilitacije.

Najbolje bo, da pokličete na pokojninski zavod in se pozanimate, na kakšen način oz. kdaj bo možno pridobiti ta dodatek.

Lep pozdrav,
Katarina