kaj trenutno berete
Dobra, pove veliko o tem kako razmislja moska populacija srednjih let. Na trenutke pretresljiva, saj ne mores verjeti, da lahko nekdo poda taksne argumente v opravicilo svojim dejanjem. Priporocam za branje – morda tudi preden si privoscite ogled filma, katerega vsebina je locena od knjige, saj zgodbo gradi na dogajanju lepo po zgodbi v knjigi…
P.S. Oprosti za pozen odgovor, a sem bila odsotna..
Barbara, Tekavca še nisem brala, ga pa bom. Pa ti, si brala Vladarko? Se tudi tebi zdi, da je nekako nedokončana. Ali jaz ne štekam, kaj se zgodi na koncu na tistem podstrešju? Če ti je on všeč ti bo morda tudi Vinko Moderndorfer, jaz sem prebrala Tek za rdečo hudičevko, super knjiga; sploh pa mi je všeč njegov stil.
Med predlogi na tem forumu sem si zaenkrat nabrala kar nekaj naslovov, tudi Prerekanja sem uvrstila na seznam. Aja, se en predlog, ki mi ga je dala kolegica:Vladimir Bartol: Alamut.
Lep vikend!
Irena,
aja, se to. Cisto slučajno sem si zadnjič vzela Merrill-a in sem šele kasneje prebrala recenzijo in me je skoraj minila volja do branja 🙂
Kaj pravis, se splača? Sicer se jo verjetno prebere dokaj hitro (vikend knjiga)?!
Pa se to, glede Pessoe sem se spomnila, kako bi jo opisala z enim stavkom: človek vse ve, samo spomnit ga je treba – in on te spomne!
Merrill se splača za tisti čas, dokler traja… 🙂 Meni osebno je bilo zanimivo, kako nas lahko gleda naduti Američan. In spada k obvezni opremi, da jo prebereš (da lahko kaj razlagaš drugim, nekaj sebi), prav tako pa, kot Pesoa, te nekaj tudi spomni (kako je bilo pred več kot 10-imi leti). Ni to zdaj neka huda literatura, je pa zato branje toliko lahkotnejše.
Ker Erice Jong ne maram (brala sem samo STrah pred letenjem, a še to pred leti, se ne spomnim dobro), imava morda različne bralne okuse. 🙂
Ok, naslednji viket torej Merrill!
Od Erice Jong sem prebrala samo Zadnji blues in je bilo verjetno cisto dovolj.. 🙂 Ravno zato pravim, da se mi dozdeva, da jo je morda tudi Morovič po nesreči prebral… Glede okusov pa itak…nima smisla razpravljat…cisto prav je, da lahko izbiramo!
Zdaj pa grem…kmalu bo sobota :))
Najprej: moji talebani (ali karkoli sem že zapisal zgoraj) naj bi bili talibani, ampak ok. Glede recenzij: po moje jih niti ne bere tako malo ljudi, samo težko je potem karkoli zapisati. Mislim, če bi se s čim globoko ne strinjal, potem še mogoče, ampak kar tako? Zdi se mi zelo temeljita, omenjanje Rushdija pa namig za naslednje branje.
Natančne recenzije v smislu čim večjega števila nevezujočih se podatkov so dobrodošle. Če se komu ne ljubi brati, lahko bere po diagonali, mislim pa, da tiste, ki berejo, ne moti, če je recenzija daljša od tistih, ki jih imamo v dnevnem časopisju. Zelo všeč mi je tudi izraba prednosti interneta v smislu linkov itd.
Sicer sem pa na strani nov in jo moram še raziskati, ampak kot rečeno (in opazil sem, da to zapiše praktično vsak, ki se na novo pojavi), ta stran zapolnjuje veliko praznino v literarnem prostoru, predvsem v smislu izmenjave mnenj, naslovov knjig, lahko pa tudi čvekanja in ostalih prijetnosti 🙂
Pogovori z Bogom 1,2,3,
Druženje z Bogom
Usoda duš.
Moram reči, da so zlasti prve 4 zame pomenile pravo revolucijo-razsvetljenje. Naj pripomnim, da sem prebrala že celo četico New Age knjig, precej me jih je navdušilo, a tako kot omenjene 4 še nobena. Dobila sem cel koncept življenja z njimi, ki ga v praksi še vedno preverjam in zaenkrat imam občutek kot da drži.
Res jih priporočam zlasti tistim, ki so nesrečni, se sprašujejo zakaj so tu, zakaj živimo, zakaj se nekaj dogaja prav njim ipd. Vendar pozor: ko jih enkrat preberete vam najverjetneje za vselej spremenijo življenje in pogled nanj. Nima pa nikakršne veze s cerkvijo (kot opomba za tiste, ki ne prenesejo verskih zadev).
Lp
Ne, Usodo duš je napisal Michael Duff Newton. Je pa nadaljevanje od Potovanje duš – pred leti bi bila ta tema (zelo podrobno opisuje življenje po smrti kot pričevanja ljudi pod hipnozo) zame nekako čudaška, ko pa sem prebrala Pogovore z Bogom je nekako kar sledila potreba po tej tematiki. Vmes pa sem prebrala še nekaj poglavij od enega tipa iz interneta, ki se mu je tudi razodel Bog, podobno kot Walschu. Zelo podrobno opisuje nastanek sveta in obstoj duhovnega sveta – zelo zanimivo, je v angleščini. Če koga zanima naj pove.
Sebastijan,
niti jaz nisem mislila nič slabega, samo pohvalila sem tvojo izjavo. 🙂
Mogoce sem se napačno izrazila, sicer pa moram očitno še bolj paziti, kaj in kako povem (ni namreč prvič, da me narobe razumejo). Upam, da sva se zdaj razumela – no, jaz sem te že prej 🙂
Jaz sem še vedno pri Pesso-i, res pa, da zadnje dni nisem nič brala.