kaj trenutno berete
Poznamo. O njej že razpravljali – preveri starejša sporočila. Morda jo uvrstim tudi med recenzije… ampak kaj, ko je nekakšna psihopatološka, depresivna bljuvotina za katero sem trdno prepričana, da škodi nedistanciranemu bralcu! Čeprav izredna. Toda čeprav znova nekoliko čudaška, prečrnogleda, določene znanstvene zadevice privlečene za lase. Hm. Hm.
Irena,
prebrala Merrilla. Revež je srečal tri tipične slovence: depresivca, nacionalista in pijanca (to zadnje verjetno drži tudi za ostala dva). Saj komentar sploh ni bil potreben, sami so povedali več kot preveč. Še najboljši komentar je bilo njegovo razmišljanje (po izjavi g. Aleša: “Slovenec, ki še ni bil na Triglavu, je odpadnik”) – “te slovenske reči me že malo utrujajo” – mene tudi.
Edina cvetka je bila izjava Irene Grafenauer (ko se je avtor ukvarjal z njeno obleko): “Kot ptica sem. Lahko bi živela kjerkoli.”
In na kaj me je spomnil? Da še nisem bila na Triglavu, jaz, odpadnica, ha!
Ne priporočam.
Od povprečnega Američana nisem pričakovala nič več nič manj. (mimogrede, zakaj so tako mahnjeni (ne samo Merrill) na kvaliteto, cenovni razred, barve, oblike in kaj vem še, oblek – kot bi bili neki težki modni poznavalci). Bolj me je zmotila ozkost in enosmernost mišljenja eminentnih slovenskih literatov, ki jih do sedaj, priznam, nisem prebirala in jih, glede na povedano, verjetno niti ne bom. Ne vem, no, ves čas sem upala na kak preobrat, pa nič. Res, ta slovenskost me že pošteno moti, ampak to je moj problem, ne?
Ne. Marsikoga poznam osebno in vem, da ni tako plitev kot ga predstavlja Merill. Menim, da je slednji sestavil zadevo predvsem iz drobcev zračnih pogovorov, medtem ko je poglobljene dialoge (v prid razumevanju ameriškega bralca?) nekako izpustil. Debeljak npr. je daleč od kakšne plitvosti. Seveda pa so to časi, ko je marsikdo izrekel kaj nepremišljenega – vsi pa so tudi poglobljeno modrovali. Merilla nenazadnje ne smemo podcenjevati, saj je cenjen prevajalec naših pesnikov in v tej funkciji nedvomno koristen! 😉 Koristna je tudi njegova knjiga, saj izstopa izmed množice romantičnih opisov Slovenije kot neke pravljične dežele, ki postaja že tako fiktivna, da vanjo niti nihče ne verjame, niti je nihče ne pozna. Narodi, vredni omembe, so vselej deležni tudi kritike, zato sama nimam nič proti temu, da nas označuje kot ponorele hribolazce (saj nenazadnje … bolje to kot vsak tretji predebel v Ameriki) in pijance in pesnike (hja, če je Prešeren naš idol, drugače ne more biti).
Toliko bolje, če se motim. Ne poznam ne Merrilla, ne Debeljaka, ne Šalamuna… in kot povprečna bralka o njihovi plitkosti ne morem soditi, lahko si le oblikujem mnenje iz izjav, ki jih preberem, . Verjetno pa je to pogojeno z ostalimi izkušnjami, torej nekaj že slišanega. Tole slovenstvo je en tak primer, pa metanje v isti koš ipd…. Nič novega…tako mislečih jih je kr nekaj. Me pač moti. Glede kritik na naš račun, se popolnoma strinjam, ker so marikdaj upravičene. Drugih opisov Slovenije v tujini ne poznam, zato nimam kaj primerjati.
Torej hvala za pojasnila, mogoče imaš pa prav, čeprav me to ne potolaži, kar nekaj izjav mi je ostalo na želodcu, tudi tista o odpadnikih.
zdravo;
tatjana- knjigo Psihologija Glasbe je napisala Helga de la Motte-Haber(Antropologija glasbe, pa je ena druga knjiga, za katero ne vem tocno kdo jo je napisala, jo pa imam tudi doma, sam je to nalednja knjiga, ki jo bom brala).Knjiga psihologija glasbe govori o glasbi in njenim odnosom med glasbo samo in clovekom.
vam bom prepisala en odllomek iz predgovora, ki je zares zelo zelo dober;
…avtorica opisuje vse pomembnejse sodobne kognitivne teorije, psihoanalizo, humanisticno psihologijo, gestalt psihologijo in jih povezuje z glasbo in njenimi pojavi.Očitno zelo dobro pozna splosno psihologijo, pa tudi posamezne njene discipline.Dokaj obsezno prikazuje dve psiholoski podrocji, ki sta za glasbo posebno pomembni: clovekovo motivacijo in emocije.Opisuje tudi nekatere zelo specificne psiholoske pojave in jih povezuje z glasbo….pomemben je odnos med glasbo,jezikom in govorom.Na podrocje glasbe prenasa nadvse pomembne psiholoske probleme in dileme, npr. vprasanje nadarjenosti,dednosti in okolja, ustvarjalnosti ipd….
lp, naLA
ps.: pozabila sem se nekaj zelo pomembnega!ta knjiga ni dobra, je cudovita!