Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Kaj vas ovira, da se ne odločite še za (enega) otroka?

Kaj vas ovira, da se ne odločite še za (enega) otroka?

Cherocke, mi je kar žal, da sem vprašala, ker se odpirajo in odpirajo novi problemi. In ko človek takole pogleda, je že v celem sistemu nekaj hudo narobe. Res hudo narobe, da ljudje obolevajo zaradi stvari, ki bi nmorale biti v življenju izziv. Kot na primer pravosodni izpit. Človek bi se moral veseliti, da stopi na še eno stopnico, ki ga potem popelje naprej v življenje. Ko bo lahko pomagal drugim do pravice. Pri nas, ali pa je to povsod, pa so ljudje že popolnoma izmozgani, ko šele vstopijo v svet prava. Saj ni čudno, da potem beremo o vseh neuspelih poskusih iskanja pravice.

Ampak zdajle sem pa že zašla. Hvala za tvoje mnenje. Bo zanimivo pogledati, kaj vse se še na enem mestu izkaže, da je ovira na poti odločanja za starševstvo.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Tako nekako, ja.

Barbika zej si me spomnila..moja prijateljica se je hotela s svojim mozem in sinom odselit..da bi si koncno privoscili svoje stiri stene…da bi bili na svojem, pa ceprav v najemu…in kolikokrat so odleteli,ko so lasniku stanovanj povedali,da imajo se malega skratka..enkrat je ena gospa rekla,da to so zivi hudicki in bodo vse polomili in strgali??

Ta druga kolegica je pa kupovala sedezno za v svoje stanovanje…in ko je gospa,ki jo je prodajala videla,da imajo dvoletno hcerko je rekla,da njim pa zagotovo ne proda sedezne,ker jo bo otrok unicil?? malo izven konteksta ampak toliko o vrednotah otrok 🙂

nova
Uredništvo priporoča

Doni,

rešitve nimam. Lahko pametujem v stilu, doštudiraj, najdi dobro plačano službo, prijaznega šefa, ki bo naklonjen mladi družini, mož naj se zmeni za povišico, s taščo se lepo pogovori in bodita prijateljici. Ampak, vse to je neko natolcevanje človeka, ki nima pojma, kako se je potrebno v življenju boriti, da si ustvariš pogoje za življenje, ki ti ustreza in te osrečuje. Ali pa, druga možnost, da znižaš kriterije in si srečen v okviru svojih možnosti.

Veš kaj pa razmišljam, kako je na eni strani nekaj, kar na drugi manjka, in na drugi tisto, kar je odveč na tretji. Vse v življenju je iskanje ravnovesja.

Hvala za tvoje mnenje in prispevek k debati.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Zato, ker se mi zdi, da sta dva dovolj. Več bi že bil mali problem pri velikosti stanovanja. Če bi bila mlajša, tam trideset, bi še mogoče razmišljala. Ker pa smo študirali se tu ponavadi vse skupaj premakne navzgor. Vrten-cena ni dovolj velik razlog za to, kljub temu, da smo dolgo plačevali najvišji razred, ko smo bili še trije člani in kljub kreditom. Moje mnenje je, da imam jaz otroka, ne država, pa čeprav se mi je vedno zameglilo, ko je prišla položnica in ko sem videla, koliko je ostalo na računu po plačilu.
Pa še en razlog je, če se bosta otroka odločila študirat, kar je logično, da računava na to, saj sva tudi midva, bo kot zdaj kaže, treba to plačati. To pa so stroški, ki so ogromni, če jih prevečkrat množiš.

No, logično je, da si vsi želimo najboljše za naše otroke. In zagotovo neko dostojno življenje je nujno za odločitev za otroka, pa tudi za več otrok. Stanovanjska problematika, službe, vrtci, to so vse problemi, pa vsem znani. Zato o tem nisem niti razpravljala, pa bi lahko: smo najemniki, pa nimamo hudo veliko prostora, pa imamo samozaposlenega v družini in nas je tudi krasno počilo po žepu zaradi tiste krasne uredbe, pa imamo vseeno tri otroke – popolnoma zavestno “narejene”:)))))
Ta vidik, ki sem ga izpostavila se pa tudi pojavlja. “Imel bom enega otroka in temu dal vse”. Po vsej verjetnosti bi bil pa ta otrok ravno tako srečen, če bi imel namesto tega “vse” še bratca ali sestrico, pa mu gotovo pri starših, ki so mu do sedaj lahko omogočili “vse” ne bi nič manjkalo.

Ker moji otroci stanejo bistveno več, kot otroci mnogih drugih.

Sicer bo pa država po besedah gospoda Drobniča vzela stvar v svoje roke pa se bo tudi problem natalitete rešil.

Z možem živiva pri njegovih starših, zasluživa za položnice in za sproti, varčevanje ni možno in misel za lastno hiško predaleč. Pa vendar imava dva otroka in včasih razmišljava še o tretjem…

pa je na žalost veliko, preveč argumentov proti:

– naj rodim še enega otroka? v ta umazan, onesnažen podivjan svet?
– čas naju preganja vsak dan, vse je tempirano, kje so tedni in meseci, včasih se mi zdi da je samo še novo leto, prvi maj, poletne počitnice, prvi november in spet novo leto?

– družba nas slili non stop!!!!!!!!!!!
– treba je najprej v šolo, če se da do magisterija pa še tu je služba že vprašljiva, treba je najti službo, treba je zaslužit, v službi te ožamejo in si le še cunja, potem te pa zopet družba sili da zapravljaš, otroku in sebi moraš, ker je to “normalno” omogočiti razne krožke, tabore, inštrukcije, igrače, kolo…vse mogoče da bo lahko živel v štric z “normalno” družbo…
– čas je naš vladar in komaj se ga najde, da ga preživiš z otrokom!
– siromašna je ta naša družba, pa ne z denarjem – ni več odnosa, pristnega prijateljstva, ni več vrednot – samo še tekmovanje, pehanje, nevoščljivost!!!

– šolstvo poden, službe – bitka za preživetje, – imeti družino z povprečno plačo, biti neodvisen od staršev in ne živeti v stiski – utopija,
biti bolan – raje ne če nimaš za privat zdravstvo, biti upokojenec – skoraj bolje umreti…

in za naše otroke ne kaže nič boljše kvečjemu samo še slabše – svet drvi v to smer!!! in še enkrat vprašam – naj v tak svet spravim še enega otroka???

Vsak dan se z možem trudiva, da bi dala svojima otrokoma vsaj nekaj pristnega, resničnega, da bi ju naučila živeti drugače in jima poskušala dopovedati da je še kaj več kot samo materialna dobrina…je pa težko ne biti ovca in se boriti proti kalupu družbe, ne biti stroj in razmišljati po svoje …

Torej prihodnost je tista ki me odvrača od tega da bi imela še enega otroka, ker me srce boli že sedaj ko jih vidim odraščati v tem svetu in si mislim v trpljenje sem jih rodila – kje je luč – bo moja ljubezen dovolj?

Moji razlogi so: imam dva otroka in sem bila ločena. Vedno sem si želela več otrok, najmanj tri. Če bi imela srečo in bi se našla s človekom, s katerim bi se razumela in bi si tudi on želel veliko družino, bi jih imela sigurno več, najmanj tri, mogoče tudi več. Ampak, pač nisem imela te sreče, zato sem ostala pri dveh. Potem, ko sem spoznala svojega sedanjega moža, bi takoj imela še kakšnega otroka z njim, vendar on ni za to. Torej, moj razlog je, da si mož ne želi več otrok.

Ker so me v javni upravi po 4 letih dela za določen čas odpustili oz. mi pogodbe niso več podaljšali, ko so me videli nosečo.

In to ustanova, ki sedaj oglašuje strategijo za večjo rodnost.

Sprenevedanja, sprenevedanja!

teichi,

malo za nasmejat tole kar si napisala za sedežno, ali pa za zjokat, ne vem. Vendar verjamem, da se tudi to dogaja. To se prioritete, ki si jih ljudje postavljamo.

In verjetno je tudi v teh prioritetah kakšen razlog.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Ker sem po prvi porodniski morala iskati novo sluzbo, ker so me v prejsnji hoteli degradirati in pripomnili se “Saj ti bo lazje, da ne bos vodja, ker bi to tezko zmogla z majhnim otrokom”. Res me je ganila ta skrb.

Ker mi gre na bruhanje, ko slisim, kako moramo biti fleksibilni, top fit, v polni formi za delo vedno in povsod. Otroka naj selim in prepisujem iz ene sole v drugo, da bom za drzavo in potencialne delodajalce dovolj fleksibilna ali pa se vozim uro in vec na delo, doma pa otrok sam???

Ker se pritiski in obremenjenost v sluzbah povecujejo in nam drzava grozi, da bo se huje, potem pa naj v taksnem okolju vzgojim otroka v zdravo osebnost?

Ker je z nasimi placami tezko resevati stanovanjski problem.

In ne nazadnje, ker nas zdravstveni sistem vecinoma obravnava porodnice kot pasivno govedo.

imava 2 otroka, razlogi zakaj ne še tretjega:
– najin način življenja !!!!
– earth pollution (kaj bo z našim planetom čez par let, glede na trend razvoja, ali imajo otroci res svetlo prihodnost???)

Način življenja:
Najprej študij, nato fiksna služba, nato šele otroci in hiša… dokaj pozno sva dobila otroka, zato se pri teh letih niti ne bi več odločila za nosečnost zaradi zdravstvenih razlogov.

sedaj zahtevne službe, vedno daljši delovni čas in s tem posledično premalo časa za aktivno ukvarjanje in vzgojo z dvema otrokoma, kaj šele s tremi ali več…

lp
p.s.
kar se pa vrtcev in plačila tiče… sva plačeva za 2 čez 100.000, lahko bi najela varuško za manj, vendar se mi zdijo vrtci primernejša oblika varstva.
je pa tako, da nisem nikoli pričakovala, da bo država skrbela za moje otroke, ker so pač moji…

Imam dva otroka, en je osnovnošolec, en v vrtcu. Želim si še enega otroka, vendar pa je mož zelo striktno proti. Zakaj? Ker sedaj sploh lahko gremo od doma – smo postali malo bolj komot, saj nimamo nikakršnega varstva od domačih, prihodkov pa tudi nimamo takšnih, da bi si lahko privoščili varuško. Vrtca plačujemo toliko kot imamo skoraj vseh ostalih stroškov, poleg tega si urejamo streho nad glavo.

Torej vzroki:
1. nestrinjanje moža
2. pomanjkanje časa – nič več ni komot službe, ko bi domov prihajal po 8 urah in dokaj spočit. Delaš bistveno več kot 8 ur, plača je majhna, domov prihajam sesuta oz. izčrpana. To pomeni evropski pogoji dela – plača balkanska, cene evropske – kvaliteta blaga balkanska oz. še slabše poljska, bolgarska, madžarska,…
3. prostor v vrtcu – kljub temu, da smo domačini je politika sprejetja otrok v vrtec v rokah in domeni zaposlenih – po sistemu vez in poznanstev oz. mogoče celo podkupnin (nimam dokazov za slednje!), vendar si ne znam razlagati drugače…
4. prijazna osnovna šola – kar je 8-letka bila, 9-letka pa tudi slučajno ni

Zato, ker morava drugim plačat (če nama ni za čakat najmanj 6 mesecev), da nama ga naredijo. In še potem imava samo cca. 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti, da nama uspe. In zraven trpet tako psihično in fizično.
Če bi ga bila sposobna naredit sama, bi bil pa gotovo naslednji že na poti.

Tako je to pri enih, kjer ni ovira niti služba, niti denar (pa se ne kopamo v njem, pridemo skoz in smo ga pa pripravljeni deliti še s kakim članom familije), niti varstvo,…

Morda se nekoč spet opogumiva,……… ampak nič ne obljubiva.

LP,
Baba

Tanja,

pa saj se tole pa kar malo čudno sliši. A se strinjate, da se malo nenavadno sliši, ko pravite:

>>>3. prostor v vrtcu – kljub temu, da smo domačini je politika sprejetja otrok v vrtec v rokah in domeni zaposlenih – po sistemu vez in poznanstev oz. mogoče celo podkupnin (nimam dokazov za slednje!), vendar si ne znam razlagati drugače…

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Kaj me ovira??

MOJ MOŽ!!!

Snowwhite, ne more ali noče? Ali ga ni?

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Jaz sem izgubila službo, samo da sem povedala da sem noseča. Stara sem 23 let, v podjetju sem delala 1,5 leta kot študentka in 3 leta po pogodbi. Ker sem malo pred podpisom pogodbe zanosila, mi je direktor rekel da ima firma tako politiko, da nosečnic ne zaposluje!! HAlo!!! Bila sem res v velikem šoku! Poznam še nekaj deklet ki so v tej fermi izgubile službo (5) samo zaradi nosečnosti!!

IN veš kaj pol najbolj boli?! To da imajo reklamo z dvema majhnima otrokoma!!! Kako lahko,se vprašam vsakič ko jo slišim!!!!

Pa še to – ni to kakšna majhn firma. Imajo zaposlenih okrog 1600 ljudi ali pa še več!!

NOČE!!

Kljub temu da noro hrepenim po še enem otroku… In dan kot je ta me spravi v še bolj slabo voljo.

LP

Imava dva otroka, nekaj čez 200.000,00 SIT plače na mesec (oba skupaj) in “brezplačno šolstvo”, pa urnik – kje naj si privoščim varstvo?! Samo to. Če bi imela večjo plačo in končala ob 15.00 pa bi imela še dva. Pa niti najmanj zaradi Drobniča in njegovih idej.

Mi smo pri drugem nehali. Smo v najemniškem stanovanju, enosobnem.
Ko bomo zbrali (ČE!!!!) za svoje stanovanje ali hiško, bomo imeli še enega.

Ja, pa če bova imela stalno zaposlitev s perspektivo, ne pa da bo partner spet mesec pred rojstvom otroka izgubil službo, ki je bila sicer za nedoločen čas. Kako hudiča pa naj dobim kredit?!?

Vse je odvisno, dobri ste…. Mi smo bili pa kako leto po preselitvi v takšni ri**, da enostavno nimam poguma.
Mislim, da pri nas enostavno manjka “varnostna mreža” za primere, ko se zadeva hudo zatakne. Prejšnji teden je bil v Oni članek o enostarševskih družinah. Glavna sogovornica, samohranilka z dvema hčerama, je povedala, da je izgubila službo in šla na CSD po pomoč…. Ker je pač imela čisto solidno plačo, ko je delala, ji seveda ni pripadalo nič, čeprav je bila brez dohodka. No, službo je sicer takoj našla, ampak za tisti mesec, dva, si je morala denar izposoditi in posojilo še zdaj odplačuje. Pa najbrž ni šlo za neke blazne zneske in bi takšne prehodne krize CSD lahko pomagal reševati skoraj brez dodatnih stroškov, recimo z brezobrestnim posojilom v znesku 100 ali 200 jurjev, ki bi ga čez kakega pol leta, ko bi družina malo prišla k sebi, preprosto dve leti trgali od otr. dodatka. Ampak pri nas preprostih rešitev ni, ni individualne obravnave, ni čisto nobene prožnosti, samo strogo upoštevanje predpisov…. V njihove okvire pa številne stiske nekako ne “padejo”. No, takšno posojilo bi v tistih kriznih časih zelo prav prišlo tudi nam.

Nisem še prišla do konca, ker sem se ustavila pri tvojem vprašanju: “Zakaj ni mogoče skrbeti za otroka in študirati?”
Imam dva otroka. Po tretjem me je nekaj časa skominalo, pa smo postali preveč komot, da bi se odločili zanj. Pa še to je, živimo v 2 in pol sobnem stanovanju, otroka (parček) sta oba v isti sobi. Če bi imeli še tretjega, bi z možem morala spati v dnevni na kavču. Živim v Ljubljani, do vrtca imamo 2 koraka, do šole 5, mož ima do službe 4 korake, jaz pa 8:-) Malo karikiram, ampak dejansko imamo vse v radiju 2 km. Tako, da selila se drugam ne bi, za večje stanovanja pa bi morala najti 20 mio SIT poleg prodaje obstoječega. Za tak denar se zakreditirati – malo morgen. Da bi vsak mesec imela dodatnih 100k SIT stroškov za kredit za stanovanje… Če mi ni nujno!!! Raje sem vsako leto 1 mesec na morju.
Varstvo imamo urejeno – vrtec, babica, teta. Tudi glede bolniških ni problema, ker nam moja teta priskoči na pomoč.
Če strnem – pri nas sta dva razloga, zakaj ne več otrok: postali smo komot in pa denar. Službo imava hvala bogu oba za nedoločen čas.
No, letos se je pa mami odločila, da bo končno naredila faks. Odločila sem se za študij na daljavo, ker ni predavanj, študiram pa lahko, ko gresta otroka spat. Pravosodni izpit vem, da je hudo naporna stvar, ampak tak način študija, kot je moj, s takim načinom se da.

Simy2, kaj če bi naredili seznam črnih podjetij?
To so tista, ki so mladim družinam neprijazna. Pa jih objavimo. Ali misliš, da bi bila to za njih dodatna reklama?

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

New Report

Close