Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Kaj vas ovira, da se ne odločite še za (enega) otroka?

Kaj vas ovira, da se ne odločite še za (enega) otroka?

Ja no, sem se skoraj sesedla. Če bi imela rep, bi me streslo še po repu.

Koka in metuljčica, hvala za podporo.

Za naju denar ni problem in naju zakon, ki prepoveduje donorske postopke, če nisi hetero par, niti ne zadeva kaj dosti. Seveda pa to ne velja za druge ženske v najinem položaju, ki so kuharice, prodajalke itd.

Kar pa je velik velik problem, je totalno nepriznavanje dejstva, da imamo tudi istospolni pari družine. Da če otrok odrašča ob moji partnerki in če je moja partnerka aktivni starš temu otroku, nima noben hudič pod soncem pravice moje partnerke obravnavati kot nekoga, ki do otroka nima sicer nobene dolžnosti, pa tudi nobene pravice. Kaj pa, če jaz umrem, kaj bo z otrokom? Kaj, če se ločim od nje, kateri zakon bo njej zagotovil stike z otrokom in določil preživnino za otroka? Točno – ga ni.

Drage moje, tako je to. In medve žal nimava časa čakat petnajst let ali več, da si bodo politiki na račun nas in naših otrok nehali nabirat volilne točke in končno poštimali zakonodajo tako, da ne bodo zaščiteni samo otroci različnospolnih, ampak tudi otroci istospolnih staršev. Kot bi moralo biti. Zaradi otrok, ne zaradi nas, odrasli se bomo že znašli. Kar nama preostane, če hočeva zaščititi svojega otroka in njegove pravice, je seveda samo selitev v državo, ki se ne gre moralistične demagogije, ampak ima te zadeve urejene v blagor otroka.

Žal. Pa verjemi, da bi otroka rajši vzgajala v Sloveniji.

Andreja, me prav zanima, če boš tudi najin problem posredovala naprej. Ni ne delam prav velikih utvar, sicer.

-stanovanjski problem
-psihični in fizični napori v službi
-predolge delovni čas služb (morda bi bilo bolje skrajšani del. čas , ostanek v celoti financira država)
-razni pritiski v službi- ne smeš rodit v roku 5 let
– ne smeš dati letnega dopusta v ure, ko rabiš za kakega zdravnika
-predragi vrtci
-težko dobljene prostor v vrtcih
-predraga šolska oprema
-draga oprema za otroke, prevelike cene
-neupoštevanje kredita
-ne dobiš bolniških za več kot teden za šolarja čeprav je bolan
manše plačana bolniška za otroka-…a je kaj manj kot odrasel??
….

nova
Uredništvo priporoča

Cherooke je izpostavila problem, ki je tudi meni kot pravnici dobro poznan in sem o tem veliko razmišljala Jaz dokler nisem opravila pravosodnega izpita, nisem niti pomislila, da bi imela otroka. Pač odločila sem se sama pri sebi, da najprej naredim ta izpit potem pa bom razmišljala o otrokih, pa ne da bi bila prav ambiciozna, temveč si enostavno kot pravnica ne upam biti brez tega izpita in je bilo pač najbolj pametno ga delati na začetku zaposlitvene poti, ko so možgani še relativno sveži. V času čakanja na sodno pripravništvo, ki je pogoj, da sploh greš na izpit je bil problem v tem, da nisem vedela niti približno, kdaj bom na vrsti. Če bi mi takrat povedali, da bom čakala recimo pet let, bi se morda pač najprej odločila za otroka. No pripravništvo sem k sreči dobila v dveh letih od diplome, potem bila eno leto na sodišču, temu je sledilo ubijalsko osememsečno učenje in izpit, nato sem bila eno leto čisto preutrujena za kaj več kot za službo in urejanje tako želenega skupnega bivališča s svojim najdražjim. No, temu je sledila odločitev za otroke, kjer pa naju je doletel nov problem in sicer težave z zanositvijo, a to je že druga tema….

Janis, pozdravljena.
Dokument sem zaključila s sporočilom, ki je bilo napisano ob 11.24, sem pa v spremni novici omenila tudi problem, katerega si izpostavila.

Vmesno “poročilo” je zdaj mogoče prebrati na strani:

Zdajle letim domov, bomo pa jutri še kakšno rekli na to.
Gospoda ministra pa sem še enkrat seznanila z vašimi mnenji – tako s povezavo na to debato, kot s prilogo dokumenta, ki je v bistvu zapis iz foruma. Morda bi ga lahko tudi kdo iz kabineta, ki zdajle to bere, opozoril na debato. Ker je, ne glede na kritike in nestrinjanja, več kot konstruktivna. Redko beremo takšne.

45 strani, 178 sporočil, več kot 100 aktivnih sodelujočih. Ni malo, gospodje svetovalci in gospe svetovalke. Vredno ogleda – kaj menijo tisti, ki jih predlog zadeva?

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Jaz bi pa samo to rekla trenutno sem noseča in v januarju pričakujem drugega otroka stara sem 26 let.
Z možem sva se pač odločila da bova imela še enega ker če imava za enega se bo našlo tudi za drugega. Sva povprečna državljana z rednimi službami in dohodki HVALA BOGU.
Moja zgodba pa je taka da sem eno leto nazaj morala na čiščenje ker je prišlo do odmrtja ploda in sem bila tako jezna na tiste ki hodijo po 2x ali3x delat splave ker jim je pač teško da bi se zaščitile tako da sem jaz iz tega vidika čistoZA da se SPLAVI PLAČUJEJO potem bodo pa morda pomislili da je dosti ceneje če si kupiš zavitek kondomov in z tem preprečiš nezaželjeno zanositev.

Janis, CSD je pri nas zadrt na splošno. Kako se rešujejo stiske otrok – mislim, zdaj smo zaradi Romov na očeh vse Evrope, pa bi morali biti tudi zaradi počasnega reševanja stisk številnih otrok, kar se zna zavleči za leta in leta, ali pa ti CSD sprejme tako butaste odločitve, da je čudno, da ne gre kdo s puško nadenj.
Stvari se bodo spremenile, ker se bodo morale, ampak čez noč bolj težko. Najhujše pa je, da zaradi tega popolnoma po nepotrebnem utegne trpeti kaka nedolžna otroška duša.

Zakaj ne drugega otroka?
Bi ga imela ,vendar so ovire.

1. zato ker sem v skupini rizičnih nosečnic, kar pomeni večinoma v bolniški s tem posledično majši prihodek
2. zato ker sem po vrnitvi iz porodniške kljub razmerju za nedoločen čas in delovni dobi 10 let v podjetju dobila knjigo
3. ker sem kot samohranilka plačevala jaslice 32.000 sit plača pa je znesla 103.000 sit
4.ker sem dobila denarno nadomestilo 60.000 sit jaslice pa sem se zmeraj morala plačevati sicer 10.000 sit
5. ker sklepajo na csd da lahko z otrokom skozi mesec preživim z otroskimi dokladami in preživnino
6.ker me delodajalci zavračajo ker sem sama z majhnim otrokom…

Svojemu otroku bi rada omogočila lepo otroštvo, skupaj še z kakšnim bratcem ali sestrico ker ne želim ,da odrašča kot edinec , ampak na žalost se to ne more zgodit dokler ne dobim službe in zagotovila da ne bom ostala na cesti ko pridem iz porodniške.

Spoštovana Andreja!

Lahko vam opišem zakaj se jaz ne odločim še za enega otroka.

Rodila sem pri 35-ih letih. Ker se je bivša APP (agencija za plačilni promet) razformirala, sem po poteku porodniške delala na AJPES v Ljubljani. Bilo je noro – bila sem sama z otrokom, imela sem vloženo tožbo za preživnino,…
Moj otrok me skoraj ni poznal – vsak dan sva se videla samo 1 uro pred spanjem. Med tednom je bil pri moji mami – tudi spal je pri njej. Ko sem prišla iz službe domov ob 17,30 uri, me otrok sploh ni opazil – za mamo je imel mojo mamo. Ker sem pač ena mamica, ki ji veliko pomeni druženje in pristen stik z otrokom, sem si začela iskati službo v kraju bivanja – in to samo zaradi tega, da bom lahko več z otrokom in mu na ta način nudila lepo in prijetno otroštvo, vzgojo in odraščanje – z njegovim staršem. Ponudila se je priložnost, da zamenjam službo. Tako sem se odločila za službo za določen čas, ker mi je delodajalec (Vzajemna d.v.z.) zagotovil, da bom pač eno leto nadomeščala porodniško, nato pa bom sprejeta za nedoločen čas, saj potrebujejo ljudi. Obljube so bile velike, samo od tega navsezadnje ni bilo nič! Ko je minilo eno leto – zaposlitve za nedoločen čas še vedno ni bilo. Pogovarjala sem se s sodelavkami – te pa so se mi samo smejale – dejale so, da še nobeden ni dobil pogodbe za nedoločen čas pred iztekom treh let.

Imela sem smolo saj sem pri tretjem podaljšanju pogodbe (za pol leta) nenadoma in zelo zbolela. Zdravljenje je trajalo in trajalo – izboljšanja pa nobenega. Nazadnje sem bila operirana. Kakšen teden po operaciji me je poklicala moja direktorica in me povprašala kdaj mislim priti delati. Dejala mi je, da naj se potrudim in pridem delat, saj je dobila iz kadrovske službe el.pošto, da mi pogodba poteče z koncem avgusta in da glede na to, da me že nekaj časa ni v službo zaradi bolezni, razmišljajo o tem, da mi ne bi več podaljšali pogodbe. Povedala sem, da imam še terapijo z tableti in da bom vsekakor prišla v službo, ko se bo zdravstveno stanje izboljšalo. Naj navedem tudi to, da sem bila v tem času premeščena v PE Ljubljana in moja direktorica je očitno “pričakovala”, da se bom na pol “crknjena”, z še ne zaključeno terapijo po operaciji, vozila v službo vsak dan 120 km (v obe smeri). Dejala sem ji, da imam ponovno kontrolo pri hematologu. Da ne bom dolgovezila – pogodbe mi niso podaljšali, čeprav so vedeli, da z otrokom živiva v enostarševski skupnosti. Vsa zadeva je šla na delovno sodišče – vendar je bila zame “neugodno” rešena- žal – pogodba je bila sklenjena za povečan obseg dela. Moram povedati tudi to, da je delodajalec v času moje bolniške zaposlil v PE Ljubljana 7 delavcev – vsi so imeli pogodbe za določen čas in vsi so še zaposleni.

Mislila sem, da me bo kap!!! Nisem mogla verjeti, da je nekdo tako “svinjski” in mi ne podaljša pogodbe o zaposlitvi samo zato, ker sem bila bolniško odsotna 4 mesece – in povrhu tega to naredi zdravstvena zavarovalnica!!! Kdo oz. kateri zdravnik ali zdravniška komisija pa nekomu kar da 4 mesece bolniške (oz. jo podaljšuje glede na zdravstveno stanje), če nekdo ni resno bolan???

Z sinkom (ima 4 leta) sva tako pristala na dnu – zaradi majhnega os.dohodka (čeprav marsikdo ne verjame – ko pa v dokaz pokažem plačilno listo, pa osupne in se zgrozi) sem imela tudi majhno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Imela sem 32.000,00 sit kredita za avto (za odplačati sem pa imela še točno za 1 leto obrokov ), položnice v stanovanju so visoke – sploh pozimi, ko mesečna položnica za kurjavo znese tudi do 28.000,00 sit. Vsi stroški položnic pozimi znašajo cca 90.000,00 sit, poleti pa cca 65.000,00 sit – zraven je potrebno prišteti še kredit 32.000,00 sit – jaz pa sem prve tri mesece dobivala 90.000,00 sit nadomestila na zavodu za zaposlovanje, naprej pa 87.000,00 sit nadomestila. Preživnino sem dobivala zelo neredno – 20.000,00 sit mesečno. Za hrano mi je zmanjkovalo – jedla sem točno 1x na dan, in s tem omogočala, da je moj sinko imel za obleč, da je bil sit, … Po polletnem stradanju sem spet zbolela – podhranjenost in dehidracija. Pri hrani mi je malo pomagala mama – kolikor je pač zmogla – vendar je bilo še premalo, da bi dostojno jedla in živela.

Ko sem prišla na center za socialno delo po izredno pomoč, sem se počutila kot da “fehtam” denar – bilo me je sram, vendar si nisem mogla kaj – ker sem bila lačna. Pomoč sem dobila, vendar samo 48.000,00 sit (čeprav sem kasneje izvedela od druge uslužbenke, da ima vsak pravico dobiti na leto cca 180.000,00 sit – meni pa je bila posredovana informacija, da lahko dobim pomoč samo 2x na leto). In kaj mi je pomagala ta pomoč – malo sem si pokrila minus na računu – mogoče malenkost več jedla – stanje pa je bilo še vedno nevzdržno.

Brez službe sem ostala pri 39-ih letih. Na trgu delovne sile sem že skoraj nekonkurenčna – kljub 18-letnim delovnim izkušnjam. Študirala sem ob delu (torej sem za svojo izobrazbo veliko naredila) – ko je bil moj otrok star 3 mesece, sem se vpisala v 2. letnik Ekonomske fakultete in nadaljevala študij. Z veliko odrekanja in truda sem letos spomladi doštudirala. Toda kaj mi to pomaga – trenutno si lahko diplomo obesim na zid in jo samo občudujem in se sprašujem zakaj sem vrgla 5,5 let stran za nekaj kar mi sedaj ne koristi. Pri zaposlitvi mi faks čisto nič ne pomaga, saj delodajalci zahtevajo za razpisana delovna mesta delovne izkušnje za stopnjo izobrazbe za katero je objavljen razpis (torej, je razpis za VII.st. izobr. – moraš imeti na tej stopnji delovne izkušnje, ki so zahtevane v razpisu). Jaz sem leto in pol delala na VII.st. izobrazbe, vendar sem prejemala plačo za doseženo izobrazbo – ki je bila V.st.izobr. Kako naj torej dobim službo za doseženo izobrazbo in kako naj jo dobijo tisti reveži, ki komaj pridejo iz šole ali fakultete in nimajo nobenih delovnih izkušenj – če jo ne morem dobiti niti jaz, ki imam kar nekaj izkušenj za seboj. Prijavljam se tudi na delovna mesta za V. st.izobr. – mi niti slučajno ni “izpod časti”, kajti služba je služba in za to prejemaš plačo oz. denar, ki ga sedaj, ko sem že pristala na “trdem” socialnem dnu (prejemam socialno pomoč), še kako krvavo potrebujem.

Povejte torej – kako imeti še enega otroka – kaj pa država naredi za varnost mater samohranilk in morebitno blaginjo in dostojno življenje otrok??!! – saj komaj preživljam tega ki ga imam. Prikrajšan je za marsikaj kar normalni otroci lahko vidijo, doživijo, imajo,… – ni morja, ni živalskega vrta, ni telovadbe h kateri bi rad hodil, ni kolesa ki bi ga rad imel, ni raznoraznih čokoladic, avtov,… – in še marsikaj bi lahko naštela.

Od prijateljice sem izvedela, da v Nemčiji matere samohranilke dobijo takoj socialno stanovanje ko izgubijo službo, ni jim potrebno plačevati najemnine, ne položnic za elektriko,… oz. jim država pomaga pri plačilu položnic, vsak mesec dobijo zalogo hrane, ni jim potrebno plačevati vrtca – je brezplačen – imajo točno določeno trgovino kamor hodijo po obleke in obutev za svoje otroke – brezplačno – ob vsem teh ugodnostih pa dobijo še 700 EUR mesečne socialne pomoči – in še bi lahko naštevala.

Pri nas je vrtec brezplačen samo v primeru, če si prejemnik socialne pomoči – ne glede na to, da si mogoče pred mesecem dni prejemal 10.000,00 sit večje nadomestilo za zavodu za zaposlovanje in si zaradi tega padel v 1. ali 2. razred lestvice za plačilo vrtca – noro, a ne?? – tako kot je to bilo v mojem primeru!

V naši državi si pa belijo glave – zakaj ni večje rodnosti? Mogoče bi pa bila, če država ne bi pri tem tako “škrtarila” z ugodnostmi.

Star pregovor pravi ” ČE HOČEŠ KAJ IMETI, MORAŠ TUDI KAJ DATI”.

Lep pozdrav,

Alenka

Imam 2 otroka, 3 leta in dobre 4 mesece, stara sem 29 let. Samo dva para od desetih mojih let iz naše družbe imata otroke.
Rada bi imela tri. Pa zaenkrat o tem realno sploh ne premišljujeva. Malo zato, ker je še prekmalu, predvsem pa:
1. služba tisoč in prvič; ker sem zaradi prve porodniške ostala brez službe na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Čeprav je bilo prikazano kot da mi delajo uslugo, ker so mi podaljšali obljubljeno pogodbo za nedoločen čas v določen čas do porodniške, so me odpustili zaradi nosečnosti. Drugo nosečnico v pol leta: izgovor: Politika te fakultete je, da nosečnic ne zaposluje.
2. služba tisoč in drugič; ker se vozim 50 km daleč (in imam srečo, da imam službo za nedoločen čas, kar ne morem reči za veliko žensk mojih let) in pridem domov ob pol sedmih zvečer. Otroka dam med tednom samo spat.
3. vrtec; Ker me bo varstvo obeh otrok stalo 90.000 sit na mesec pri skupnih neto plačah 450.000 sit. Če odštejem kredite, s katerimi sva rešila stanovanjski problem, nama na mesec za hrano in stroške ostane 200.000. Stroškov imava čez 100.000 sit mesečno.
4. ker me še vedno do konca razjezi debilizem tistih, ki filozofirajo o rodnosti in zraven blebetajo o premajhni mobilnosti delovne sile, o pogodbah za določen čas, lažjem odpuščanju itd.
5. ker bi morali delodajalci biti prijazni tudi očetom majhnih otrok, ne pa da delajo očetje predšolskih otrok neskončne količine nadur, nočne izmene in podobno.

Tudi jaz sem za seznam družinam neprijaznih podjetij, sama takoj dodam dve. Dosti večji učinek bi naredil negativni kot pozitivni seznam. Mogoče bi bilo pa zanimivo ljudem prebrati ime podjetja ali celo odgovorne osebe. Za tisto česar ne vidiš, se je lahko pretvarjati da tega ni. Da bi imel seznam učinek, MORA BITI IME JASNO NAPISANO NA NEGATIVNI LISTI.

Zato predlagam:
1. višji otroški dodatek, neodvisen od dohodka (kot ga imajo na Švedskem), npr. 30.000 sit na otroka
2. cenzus za plačevanje vrtcev, ki upošteva vse kredite, ki jih družina plačuje
3. nižje prispevke delodajalcev, da bi lažje zaposlovali; zaščito nosečnic (če jim poteče pogodba za določen čas v času nosečnosti ali porodniškega dopusta, bi morala država prispevati razliko v dohodku od prenehanja delovnega razmerja do porodniškega dopusta)
4. materam, ki so zaradi nosečnosti ostale brez dela omogočiti še eno dodatno leto z nadomestilom na Zavodu za zaposlovanje, da bi lažje našla delo
5. stroge kazni vsem delodajalcem, ki odpuščajo zaradi nosečnosti, prav tako vsem, ki sprašujejo o številu ali nameri imeti otroke na razgovorih, čeprav po zakonu tega ne smejo
6. strog inšpekcijski nadzor
7. prepoved zaposlovanja za določen čas več kot 2 leti za posameznika (ne glede na delovno mesto, ker se to uporablja le za zlorabljanje zakona, ki naj bi zaščitil delavce)
8. konkretne kolektivne pogodbe, dosežene skozi socialni dialog

Predvsem pa odprto glavo in ušesa.

Že skoraj eno leto sem na bolniškem dopustu. Za mano sta dve rizični nosečnosti s tragičnem koncem. V prvi nosečnosti nama je novorojenček umrl, v drugi pozni splav. Srčno upava, da nama nekoč uspe. Skrbi pa me, kolikšna bo takrat moja porodniška, če bo osnova moja bolniška?! Nisem sama kriva, če so moje nosečnosti rizične in imam strogo ležanje. Denarno nadomestilo za porodniški dopust bi MORALO biti 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

odlični predlogi

V oddaji Tednik na RTV SLO so citirali vaša mnenja:

Več o tem >>>

So pa MON-ovci prispevek v oddaji tudi že komentirali:

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Spoštovana ga. Andreja!

Glede na vaše sporočilo z dne 24.11.2006 vas sprašujem ali to pomeni, da ne potrebujete več naših mnenj in sporočil?

lp
alenka

Alenka,

vsi komentarji so še naprej zelooo dobrodošli. Ker s strategijo še ni konec in z razvojem Slovenije tudi ne. Hkrati pa bo tudi tisti, ki bo prevzel vodenje, moral biti seznanjen s tem, kaj pravijo ljudje.

Dobrodošli, da še naprej podajate svoja mnenja.
Temo bomo še naprej spremljali in o njenem poteku obveščali pristojne inštutucije in tudi druge medije.

Nismo končali, o to pa ne.
Zdaj smo se šele zagreli.
Ker je čas, ko smo na MONU prosili in moledovali državo, da pristopi k sodelovanju in prisluhne ljudem, mimo.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

Hojla pa bom dala še jaz svoje mnenje. Tudi midva z možem se že 4 leta trudiva za najinega sončka. Za mano sta že dva postopka umetne oploditve in 4 postopki z zamrznjenimi zarodki, čas pa kar teče, sončka pa od nikoder. Za vsak nov postopek čakava skoraj eno leto. Mislim da bi bilo nekaj nujno narediti na strani neplodnosti (številu brezplačnih postopkov, čakalnih vrstah) in pomagati tako pomagati tistim, ki si otroke res želimo, pa nam mati narava tega ni dala in rabimo pomoč specialistov.

No, tako je treba – samo pogumno naprej – skupaj bomo več dosegli!

lp

alenka

in ves kaj je najbolj grozno? da se “druzbena klima” glede tega spreminja tako pocasi. z zakonodajo pa capljamo popolnoma na repu Evrope.

zakon o t.i. registraciji istospolne skupnosti, ki so ga sprejeli pri nas letos, je bil na Danskem veljaven “ze” v 80.

kje je se posvajanje otrok? pa moznost (samoplacniske ali morda nekoc celo subvencionirane) oploditve? (kar je bilo v VB mozno se pred uradno sklenitvijo zakonske zveze)

pravice otrok? pravice starsev?

koliko otrok danes (in vsa leta poprej) zivi z dvema istospolnima partnerjema/partnerkama pa je njihov status popolnoma neurejen, nezasciten?

metuljcica, delno imas prav. ampak tu ni tega SAMO. kaj ce se meni kot bioloski materi ali posvojiteljici kaj zgodi? kdo (kateri zakon) bo zascitil najinega otroka?

zelim imeti otroke. in bom jih tudi imela, ce bo slo vse po sreci. postopki vsega skupaj bodo pa pac precej zapleteni.

Andreja, vidim, da si problem istospolnih zvez vkljucila v porocilo. Zakaj pa ni odebeljen kot so ostali?

1. otrok – nenačrtovan, a zaželen – družina životari v Ljubljanski luknji za 80.000 sit (na črno, drugače ni šlo) ob 170 +30 tisočakih

2. otrok – težko pričakovan, a kako se odločiti. Že četrto leto delam za določen čas in sem si nekega dne rekla: Zdaj je pa dovolj. Briga me služba, ata je zaposlen za nedol. čas. Svojega stanovanja nimamo, smo pri starših, kar je ca. pol ceneje kot najemniki. Če se ne odločim danes, se bom jutri še težje.

In sem se odločila. Služba ni ziher, je pa, vsaj do porodniške (ker sem ob nastopu zamolčala nosečnost). Potem bomo pa že nekako. Še vedno smo.

Če bi imela 1xlastno stanovanje, 2xslužbo za nedol. čas in bi bil vrtec npr. 25000 sit za otroka ob dveh malenkost nadpovprečnih plačah, bi bil moj otrok star 3 leta. Morda bi se rodil že tretji. Tako pa je št. 2 še v trebuhu.

Ne predstavljam si da bomo po preteku porodniške za dva otroka plačevali 120 000 sit (500 evrov oz. malo več kot pol moje plače) vrtca.

Še v razmislek: v Avstriji je vrtec na otroka 80-100 evrov.

Tudi jaz sem samozaposlena in sem lani zaslužila par tisoč tolarjev preveč. Zato naši državi plačujemo kar nekaj več prispevkov. Situacija je seveda negotova, saj ne vem kaj si bodo še zmislili.

Imam enega otroka, na razpisu ne pridem skozi, moji dohodki so premajhni za najem kredita, predvsem pa so s.p.jevski. S tem mi je najetje kredita še bolj oddaljeno (ker seveda tudi kreditodajalci ne vedo, kaj nas čaka). Pa še partner dela pri s.p.-ju, tako da sva še bolj rizična.

Družina zato živi ločeno, za najem se nisem odločila zaradi tega, ker bi to pomenilo metanje denarja stran. nisem deklarirana kot samohranilka (pa bi lahko bila), ker ne morem živeti in delati nepošteno (očitno takšni pri nas najbolj nastradajo). Sva pa skupaj šele nekaj let in sva v tem času privarčevala kolikor sva lahko, a je to še vedno premalo za polog, stroške, lastni delež kakršnekoli nepremičnine. Glede na cene bi potrebovala vsaj 5 MIO za razmišljanje o “lastnem”. V treh letih, ali pa tudi v petih – 5 MIO SIT?!? Ja, s poslansko plačo že mogoče.

Kam naj torej dam drugega otroka? Problem je izključno stanovanjski. Zdaj sva na 12 m2, partner na 10 m2. Očitno še preveč. Posel sicer imam in ga bom imela še naprej, a tega pač na lepe oči nihče ne verjame.

Ta država s svojimi neprestano spreminjajočimi pravili, pogoltno davkarijo, izrazito nesocialno usmerjeno taktiko res ni za mlade ljudi, ni za višjo rodnost in naj se g. Drobnič nikar ne repenči z ukinitvijo splava. V svojih butastih izjavah niti enkrat ni omenil moškega. vsega so ženske krive. Ne smejo tega, ne smejo onega. Grozne so, ker bi delale splave. Hmm, a dečki so pa samo gledali in niso pri stvari nič krivi? Pa naj lepo precvikajo semenovode vsakemu, katerega partnerka se odloči za splav. Sigurno bitjece ni bilo spočeto brezmadežno.

Pozdrav.

To o obravnavi porodnic je cisto res!!!!!

K mojemu sporočilu bi pa še tole dodala, kar sem zadnjič pozabila napisati.

Ko sem izgubila službo, sem se pojavila na CSD, da bi mi povečali otroške dodatke. Referentka mi je dejala, da mi povečan otr.dodatek ne pripada (pred letom dni pa je še bilo tako) takoj ko izgubim službo, ampak mi pripada šele, ko ne bom več dobivala nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Pripadalo mi je 11 mesecev nadomestil – zaradi tega sem bila na mesec prikrajšana za 14.000,00 sit otr.dodatkov. Tudi zaradi takšnih stvari sva z otrokom životarila.

Povečali ti ne bi otr. dodatkov takrat ko jih krvavo potrebuješ in ko si v “totalni riti” – zahtevajo pa, da moraš takoj javiti spremembo na CSD, če se slučajno zaposliš – pa ne glede na to ali moraš novo vlogo za otroške dodatke prinesti šele čez pol leta ali še več.

lp
alenka

Imam dva otroka, zaradi druge nosečnosti sem ostala brez službe (zaposlena sem bila pri privatniku), brez službe sem še zdaj:((

zelo si želim še enega otroka, ampak na tak način, ne hvala :(((((((((

New Report

Close