Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Kaj vas ovira, da se ne odločite še za (enega) otroka?

Kaj vas ovira, da se ne odločite še za (enega) otroka?

cherocke – PDI ni vreden odložitve otrok, če imaš sicer vse pogoje zanj (za otroka mislim). Jaz sem se po faksu zaposlila, najprej čakala na sodnijo (delala 1 leto), se fullllllllll učila in na koncu padla….. ker sem obdolžencu izrekla namesto minimalno pogojno zap.kazen 5 mes, 4 mesece… Spregledala…. se zgodi ob 100 str. dolgem spisu… ja, pa je šlo 6 mes učenja…. ker se takoj nisem spravila k “delu”, potem pa se je menjala cela gora zakonov…(vmes naredila mag) nato sem šla še 1x na PDI in halo – taka podrobna vpr. na ustnem da glava boli….. in spet padla….FUl hudo! (ker poznam ene, ki so sicer sinovi od odvetnikov, in so se učili 2 meseca) V 3. me PDI še čaka in bo še malo počakal. Sedaj imam prvega in edinega otroka, moje največje bogastvo, PDI bo že počakal….
Itak so moški v pravu bolj cenjeni – ker je že pravnic toliko!!!!!!

pri nas je bilo in je tako:
1 vse gre super; imava prvega otroka
2vse propade, oba brez službe, ker gre delodajalec v stečaj, izveva celo za neplačano zdavstveno in pokojninsko zavarovanje, starši umrejo, malo nam zagori, odklopijo vodo elektriko, kabelsko, plin , mož zboli, davčna najde nek dolg ispred desetih let z vrtoglavimi obrestmi, doma ni ničesar-prijatelji nam nosijo hrano in obleko. JAZ SEM NOSEČA-kondom pač ni zanesljiv. Prijavim se za splav, a mi srce ne da.(če bi ga morala plačat najbrž ne bi bilo vzrok srce).
3 delava in iščeva rešitve
4 danes z dvema otrokoma je on dela, jaz imam pod 30000 sociale (zaradi njegove plače), imamo najeto enosobno stanovanje, vendar nam gre lepo, vse nam znese
5 AMPAK nam kljub mojim vskomesečnim najmanj 20 prošnjam ne uspe dobiti zaposlitve zame, in nikakor ne bova še dolgo na svoji lastnini in še dolgo ne bomo mogli imeti tretjega in četrtega otroka. Hvala bogu za maternični vložek, čeprav sem mislila da me bo pobralo, ker sem dva meseca porabila dnevno skoraj paket vložkov in od bolečin nisem mogla niti hoditi.
Kdaj bova torej zaposlena oba da bova lahko imela tretjega otorka? Verjetno ga nikoli ne bo.

Otrok nimam zato ker:
– partner nima službe za nedoločen čas,
– nimava svojega stanovanja in žvima na 30 kvadratnih metrih(pri babici in ne plačujeva najemnine – na srečo),
– zasluživa približno 400000 neto (skupaj in če jaz delam v tekočem mesecu najmanj 100 nočnih ur),
– če izračunava vse zdajšnje in potencialne stroške nimama denarja za otroka.
Stroški:58.000, 00 kredit za avto (6 let star – ne nov, ga potrebujeva in ni luksuz),
140.000,00 potencialni kredit za stanovanje (ne največje, okrog 70kvadratov)
50.000,00 varčevanje za pokojnino (drugače bova na stara leta na cesti)
10.000,00 stroški ogrevanja (za 30 kvadratov)
7.000,00 elektrika (prav tako za 30 kvadratov).
Ste zračunali? Skupaj 266.000,00, brez vrtca, šole, hrane, plenic, oblek, obratovalnih stroškov, varčevanja za otrokovo šolanje (če bo čez 20 let želel na fakulteto, bo potrebno plačati, vsaj tendence so take), počitnic, obnove stanovanja, bencina, registracije avtomobila in še bi lahko naštevala, ampak že vse to presega znesek 134.000, oo kolikor bi nama ostalo od obeh plač.
Socialna država!!!?
Kako pa živite tisti, ki imate manjše dohodke? Se zavedam, da sva med tistimi srečneži, ki nimajo samo minimalne plače.
Zaenkrat pa velja to: OTROCI, NE HVALA!
Mogoče je bolje tako: OTROCI, KAKO?

nova
Uredništvo priporoča

Sama sem za vse, želela bi, da bi tudi partner sodeloval pri delu in vzgoji.

Res je, da je vrtec drag, ampak ta vsaj hitro mine.
Precej dražja je šola, da ne govorimo o študiju, ki je že danes kar luksuz, tako da me je kar groza koliko denarja bo potrebno npr. čez 15 let, če bo otrok želel študirati. Imam dva otroka, zelo rada bi imela še tretjega, vendar imamo stanovanje premajhno(enosobno in pol), tega bova z možem odplačeva še sedem let. Cene stanovanjem gredo pa tako hitro gor, da jih sploh ne dohajamo več.
pa še, ko smo že pri cenah. Ceni dveh najbolj osnovnih živil, kot sta kruh in mleko sta za naš standard NESRAMNO visoki. Včeraj se na tržnici kupila domač kruh brez dodatkov, ki naj bi bil bolj zdrav. Cena za kg črnega kruha 790sit.
Seveda je pa ta cena za naše politike ob njihovih plačah v celoti sprejemljiva. Morda bi nekaj mesecev poskušali živeti z zajamčenim dohodkom. Me zanima kakšno bi bilo potem njihovo mnenje o rasti življenskih stroškov in inflaciji, ki je uradno tako nizka, da že dvomim v svoje matematične sposobnosti, ko računam koliko dam iz meseca v mesec več za hrano, plin, elektriko…

Pa bom še jaz opisala svojo zgodbo.
Po zaključku študija sem takoj dobila pripravništvo na zavodu za zaposlovanje (tam ja). Preden me je bodoča šefica zaposlila (ja, ženska je bila…) , me je vprašala če mislim kmalu zanositi. V tem primeru z zaposlitvijo ne bi bilo nič. Ker otroka res še nisem imela v načrtu, sem ji po pravici povedala da o otroku ne razmišljam. Pa veste kaj pravijo o zarečenem kruhu…
Tik pred koncem pripravništva sem zanosila. Ni problema, je rekla. Ampak ko mi je porodniška potekla sem bila na cesti, saj me zaposlitev ni čakala. Šefica je zaposlila drugo delovno silo. Moškega. Mladega. Brez otrok.
Leta so tekla in moja slaba izkušnja je bila izgovor za : otrok, ja ampak nekoč kasneje ko bom imela stvari urejene. Pa je veliko kasneje ‘kasneje’ tudi prišlo. Zanosila sem in bila noseča štiri mesece. Potem pa je prišel rezultat preiskave horionskih resic. Pa sem ostala brez otroka zaradi genske napake.
Zdaj se ne grem več. Imam enega otroka in življenje za silo urejeno. Slabo mi pa je, ko slišim modre in globoke govorance nekaterih naših ljubih politikov o zmanjševanju rojstva in o dolžnosti Slovenkinega trebuha do domovine.
In včasih kdo reče, da je danes moški svet in je zato vse narobe. Jaz pa vem, da znajo ženske tudi biti pokvarjene….

Oh pri nas imamo pa problem z neplodnostjo in že od leta 2004 čakamo,da se nas v Leonišču usmilijo .Najprej so zamešali izvide,zato sva šla letos Jan.na ICSI na podlagi napačnega spermiograma.Kasneje so ugotovili,da mož nima spermijev in da rabiva podarjeno celico.Sva oddala papirje na konzilij še enkrat avgusta letos in do danes še nisva dobila odgovora.Če bi se vse to hitreje premikalo,bi do zdaj lahko imela že 2 otroka.
Definitivno je treba tukaj porihtat full stvari.Na Leonišču čakaš za vsak **** najmanj 2 meseca in eno leto je naokoli,ti pa še vedno na isti točki.Nenormalno so počasni,sistem v KC je čisto zgrešen in pacijentom niti malo prijazen!!Pa tut država bi morala bolj pomagati,saj se vidi da je neplodnost v SLO zelo visoka!!

Glavni razlog so prenizki osebni dohodki, nadalje: stanje družbe, premajhno stanovanje , pa šolski sitem, ki zahteva starša poleg otroka in to 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, že pri 3 šolarjih je problem nerazumevanje staršev (npr: zahteva se, da bralno usposobi otroka starš, pa da ga starš nauči pisat in z njim dela vaje, ostale uči, česar v šoli ne razumejo in moti me, da se poleg znanja ocenjuje tudi urejenost zvezkov, pa vrednote, osebnost, temperament -vse to je del ocene in če nisi dobra ovca, ki uboga ukaze na mah, je skupek ocen največ 4, če se z določenimi vrednotami ne poklapaš v sistem in v družbo. Ali pa, če ne treniraš športa, nimaš 5 telovadbe. Ker ne dosegaš norm, ne glede na konstitucijo telesa, velikost itd…če ne skočiš v daljino toliko in toliko, dobiš tako in tako oceno oz.:če hočeš imeti 5 moraš skočit toliko, za 4 pa toliko….predvsem gre tu za nagrajevanje uspešnosti učitelja in vsak učitelj potem pritiska na uspešnost otrok, da bo boljši…če pa otrok sam ne dosega norme, naj se pa starš z njim ukvarja, ga daje tja in tja, kar vse stane, vzame čas itd…in si že s tremi polno obremenjen. Govorim o mestu, stanja na deželi ne poznam.
Ja, zadnji razlog je, da jih imamo že večje število in sicer več kot 3 otroke, in mi odkar so v šoli ne znese več s časom, niti z denarjem. Kvaliteta stvari- tudi obleke- se niža, imetja, več je uničenega, npr. v teh časih ne morejo nosit obleke drug za drugim, kar pomeni, da moraš zares kupovati za vsakega posebej vse. To pa stane in danes otrok res stane, ne samo denarja, tudi časa. Tudi problem družbe je, dokler imaš dva , tri – ok, te sprejemajo. Več kot to, pa imaš same probleme, razen, če si vsaj tako situiran, da si lahko privoščiš privat varstvo za vozit otroke okrog na dejavnosti, za počitnice in vso oskrbo, ki jo pričakujejo. Samo to, da jih lepo vzgajaš,ne govoriš grdo, jih čustveno ne zlorabljaš, ne manipuliraš, samo ljubezen med staršema in do otrok in skromnost- to za družbo ni zadost. Ali pa sprejmi drugorazrednost in izločenost. Po miselnosti sicer človek lahko izstopa, pa te bodo vseeno zavrnili, ko pač po finančnem stanju poveš resnico. Kdo pa še hoče biti zavrnjen? In katera mati gleda veselo, da je njen otrok zavrnjen?
Danes se ne bi odločila za tako število otrok in najbrž se tudi ne bi, če bi že prej bil kateri v šoli. S šolo se mi je uprlo imeti otroke. S šolo, kakršna je zdaj. In v družbi kakršna je zdaj. Ki se je spremenila odkar sem rodila zadnjega otroka za 150 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Moji vrstmiki se šele poročajo, redki ima že kakega otroka. Če bi se sama poročala v tem času , ne bi imela več kot dva. ENEGA IN ČE BI KDAJ PRIŠEL ŠE EN, OK. Tako bi se odločala sedaj, v tem času in tej družbi in v teh okoliščinah, ki jih imam. Nisem pa se tako pred 15 imi leti.
Zato povsem razumem današnje mlade zakonce. Samo odzivajo se na spremebe v družbi.Za kar je v veliki meri vseeno odgovorna država. Ona je zamrznila plače, ona je slabo gospodarila, da je bila inflacija- govorim o realni inflaciji- večja, da ni stanovanj za mlade,ona je oblikovala ta šolski sistem , pa mediji, ki vplivajo na družbeno gledanje in ljudi, ter globalizacija in spremembe v družbi, ki niso od danes na jutri , ampak so se začele že v preteklosti, pred desetletji….Človek sam s tem, ko se upira dobremu… s tem, ko so odrinili Boga iz življenja človeka. Namesto njega je v šole prišel človek- Tito, ali demokracija ali svoboda (hipiji)…Nasilje na ekranu, malo si oglejte filme od 2.svetovne vojne do današnjih dni in že tu lahko vidimo razlike in spremembe v družbi, vrednotah in morali…Sicer, če si ogledamo zgodovino, se vidi,da se zgodovina ponavlja.
Ok, imam 32 let, pa več kot 3 otroke ter manj kot 8. Da bom doma , sem se odločila pred poroko, in sicer toliko časa, dokler otroci ne bodo v šoli in samostojnejši. Sem doma, otroci so v šoli, ampak sedaj nisem preveč konkurenčna pri iskanju službe, imamo en dohodek in ob uvedbi evra me zelo skrbi negotova prihodnost, ker smo že pred enim letom začeli maksimalno varčevati in bolj ne moremo. Šla bi v službo, pa mi služba ne bi prinesla toliko, da bi potem lahko nabavla kakšno gospodinsjko pomočnico in pa osebo, ki bi se ukvarjala z otroki medtem ko me ni. Stvari niso tako preproste. Veliko več bi morala dati za npr. že svojo lastno obleko-nanjo sem v letih srbi za otroke pozabila, oz. saj veste, mame pridejo zadnje na vrsto za obleko, čevlje in frizerja. Če glih ostane denar, ker pa ne….
Sem brez časa zase. Nočem postati mrtva- ker sem živahna in hočem še imeti energijo in iskrice življenja v očeh in v teh dneh razmišljam, kako ostati enako učinkovita in…- hm, hči mi je rekla: mami , zdej se z nami igraj, delala boš pa ponoči. In sem se zamislila: že 3 leta delam tudi ponoči in premalo spim in sem na konc z močmi in to celo najmlajši otrok opazi.
Zato se v tem času invenutre – pred Novim Letom in po njem odločam za korake, kljub temu, da približno vem, kaj to potegneza sabo: če me ne bio na vseh mogočih sestankih in nastopih in …tralala….Nimam 3 življenj in 3 klonov. In še nekaj sem opazila: študijskega znanja se sploh ne spomnim, pozabila sem dva tuja jezika, ko pa hočem osvežit znanje , se preprostih besed ne morem spomnit, oz. jih čez 10 minut že pozabim.
Idealist v meni je crknu. Ampak nočm crknt še jaz, tako kot mame okrog mene, ki jih gledam in imajo enako število otrok kot jaz ali kakega več. Pol nehajo skrbet za kvaliteto bivanja- tako in drugače, materialno, čustveno in duhovno, ampak samo še golo vegetirajo. Enostavno_ družba zahteva toliko stvari, d a ne zmoreš in ta država te ima čist v šahu: pravičen in pošten ima tako trpljenje, kakšnega še ni bilo, ali pa postaneš zaprt vase, se držiš kar zahtevajo od tebe, ali pa postaneš malo barabca. Ali pa postaneš mrtvak.povsem otopel za dogajanje okrog sebe. Drugih možnosti nimaš. Imaš še eno možnost: poglej, če imaš dva svoja klona: taščo in svojo mamo. Če ti želita nesebićno pomagati, imaš možnost, da imaš tri otroke. In če sta še mladi. Če tega nimaš , imej enega. Če pa nimaš svojega stanovanja, počakaj z tem enim otrokom. Če lahko tako živiš, ne da duhovno umreš, si heroj.
Nekoč, pred leti sem napisala pesem o družbi, k je kriva, da je nekemu mlademu človeku ubila krila, da ne more leteti (živeti svojih sanj in zato se odloči za samomor). Jaz sem takrat sklenila, da nikoli ne bom dovolila, da mi družba vzame krila.
Sem po 17 ih letih poraženec? Je družbi uspelo ubiti v meni vse dobro, sanje, ideale in življenje? Voljo do življenja?
Stiska me in pritiska ob rob….Bom dovolila? Imam sploh kakšno izbiro?
Gledam polomljena krila svojih dveh prijateljic. Ali bodo vstale? Ali se bo enako kot njim zgodilo meni?
Samo to vem, da MORAM NAJTI POT, DA SE TO NE BO ZGODILO.

New Report

Close