Dobro jutro, ljuba gmajna !!!

Toliko nam manjka miru in tišine, toliko
nam manjka časa samo za nas!!! Bi nam
znalo tole kaj pomagat ??

Kako si zagotoviti nekaj miru in tišine?
/ Matija Lampreht/

V tem hipeaktivnem, modernem svetu je pomembno, da se ustavimo, upočasnimo, ohladimo in najdemo nekaj časa za mir in tišino. Tukaj je nekaj idej, kako začeti…

1. Načrtujte svoj dnevni »čas tišine«.

Najboljši način za umiritev je, da si vzamete 30 minut (ali več) na dan za tišino. Čas, ki ga boste preživeli sami s seboj, v spokoju, tišini, brez negativnih misli.

2. Ustvarite prostor za sprostitev.

Določite sobo v hiši ali stanovanju, ki je namenjena vsem članom družine, za sprostitev in relaksacijo.

3. Ugasnite televizijo ali radio.

Ali puščate TV ali radio prižgan, tudi ko ne spremljate programa? Če je tako, ga ugasnite.

4. Izklopite telefon, še posebej ponoči.

Nič ni bolj moteče kot cvileč zvok telefona, ko se želite sprostiti.

5. Izklopite mobilni telefon.

Pravzaprav, pustite ga doma, če greste na sproščujoč sprehod ali kam, kjer se nameravate sprostiti. Sčasoma boste ugotovili, da ga sploh ne potrebujete.

6. Izključite računalnik.

V današnjem času prejemamo toliko informacij v enem samem dnevu, kot so jih leta 1900 prejemali ljudje v celem letu. Velik del teh valov informacij prihaja preko dnevnega stika z računalnikom…torej, izključite ga. Elektronska sporočila preverite jutri. Naj vaš um počiva. Naj se vaše misli umirijo.

7. Za nekaj časa se umaknite pred svojimi otroci, hišnimi ljubljenčki, itd.

Prosite prijatelja ali sorodnika, naj za dan ali dva popazijo na vaše otroke, hišne živali… (Uslugo jim potem lahko vrnete, da si tudi oni lahko privoščijo počitek).

8. Zadremajte.

Mnogo bolj občutljivi smo na stres, ko nam primanjkuje spanca. Zaspite torej in zamenjajte baterije.

9. Obdajte se z naravo.

Pojdite v naravo, naj vas obkrožajo njeni zvoki. Uglasite se z njo in z vsemi njenimi stvaritvami.

———————————————
Poskusimo, dragi gmajnarji, morda nam pa celo uspe pridobiti tistih nekaj malih kratkih minut … tišine !!! A le želeti si jo moramo, v dno duše želeti.
Zdaj grem pomest, pol pa pridem spet nazaj !!!

jaz ljubim tišino samo eno uro na dan..
ves ostali čas moram biti v gibanju, pa tudi stvari se morajo okoli mene gibat, da sem srečna.-)))))

hmm zanimivo tole,da vidiš kje si.veliko tega moram rečt da upoštevam…Tisto z gibanjem naravo,bi pa še zelo rada uresničila..In bom…jep…..

mene pa nekej zanima….Živim med samo negativno energijo…..kako jo razbiti??
To da se brigam zase,ne pomaga…oz izvajam…
Je pa na žalost tud moj predragi močno okužen z vsem možnim negativizmom…..poznate zdravilo?

ja…poznam…
tudi moj najljubši in najdražji je tak kot tvoj:-((((
vendar draga perla
edino zdravilo, ki pa na žalost začne učinkoviti šele čez leta, je ta, da se res malo bolj in več brigaš zase. Da pa RES redno treniraš , vsakodnevno, da najdeš karkoli, da se ob tem nasmeješ in si dobre volje.
Mogoče se ti bo zdel moj nasvet butast, ampak..daleč od tega….
Nihče drug ti ne bo pomagal, če si sama ne boš!! res- NIHČE!
še najmanj pa mož.
če se ti zdi, da s tem, kakršen on pač je, ne moreš živeti, (ločiti se pa nočeš), potem najdi “nekaj”, kar ti bo dvigovalo moč in energijo, drugače začne človek kar počasi, toda vztrajno polzeti navzdol….
marsikdo bi mislil, da je najlepše, je srečaš (v taki situaciji kot je morda tvoja ali moja) drugega moškega, ki pa bi bil “drugačen”, dober, izjemen in ki bi ti znal stati ob strani. Teoretično bi to bilo mogoče možno, toda…praktično malo verjetno!
So še druge stvari,ki znajo “dvigovati moralo”, verjemi mi.
ker te ne poznam, ne vem, s čim se ukvarjaš, s čim bi se, in kaj bi te, mogoče, osrečevalo……
pri vsaki stvari je treba imeti veliko potrpljenja, vsaj zame je to veljalo…..
Danes, po dolgih letih resničnih muk, imajo otroci (še zmeraj ) dom, jaz pa počnem toliko stvari, da zase res lahko rečem, da sem , na nek način srečna.
In najbolj nenavadno pri tem je to, da bi bila, pri mojih letih, v tem trenutku sigurno ena srečna zadovoljna ženička, ki bi živela med kuhinjo min korenjčkom na vrtu in mehiškimi nadaljevankami, če mož ne bi bil tak norec kakršen je bil (in je še).
Smešno res, toda za vse, kar sem v življenju dosegla (pa tega RES ni malo !!), se imam zahvaliti njemu, da po mojih merilih, nikoli ni bil dober mož…….
Upam, da me boš razumela…..

Pismo rosno ………. jaz te prekleto dobro razumem, čeprav ……. ja, Stephanie, zdaj sem preričana “da tudi jaz tebe nekako poznam”.

(((((((((((((( – : – ))))))))))))))))))))))999999999

Ne bi znala bolje opisati, napisati, izpisati, orisati, ovekovečiti, na…

Hvala ti za te besede…..razumem jih….
ja nekoč bo bolje,ko bodo otroc veliki in ko bom lahko odšla kamorkoli bom hotela…zdaj pa saj veš kako to izgleda..kamorkoli grem so prikolice z menoj….ker drugače ni možno,ker drugače ni tistega božjega miru,ki naj bi bil v vsaki familiji..Če pa mi rata kam skliznit, za kratek čas…ja potem pa skoraj cIA za menoj pošljejo…no nekaj približnega….
In glede na moja leta ja veliko takih modrosti ze dobro vem,nekaj sem jih odkrila sama,nekaj jih skrbno glede na izkušnje posvojila…
Ampak nekaj ti povem….in v to sem prepričana..ma ga ni moškega,ki bi kot praviš ti ustrezal..ker moški so vsi ene riti…Če ne drugače so pa taboljši itak že zasedeni in prav tako trpijo neko svojo zgodbo živlenja….
Doživela sem marsikaj,sploh čez to poletje dajala peklenske muke…dobro na koncu sem ostala tu kjer sem…..ker bi pomoje prevelik davek živlenja plačala. …pa dobro če bi bila sama..a tu so otroci …..pa nebi naštevala niti se ne poglabljala..ker malokdo to razume….najlažje je reči pojdi…boljše ti bo…..
Zato še enkrat hvala za te besede,ki so tako resnične in tople..In ker seveda človeka kljub vsemu dvignejo malo nad realnostjo in te prav lepo pobožajo po duši…ehh kake sere smo a ne?Pa tako malo je potrebno ne?