Kako delati na samozavesti?

Živijo!
Star sem 23 let in me zanima kako delati na samozavesti?
Moje otroštvo je bilo normalno. Doma me niso tepli razen če sem res storil kakšno pi*darijo in sem si res zaslužil. O svojem otroštvu lahko povem samo 2 slabi stvari.
1. je, da imam 6 let starejšo sestro (to ni ta slaba stvar :D) in zmeraj ko sva se kregala mi je govorila, da me itak ne more imeti nobeden rad, češ da glej kakšen sem…..Na njeno pojsteljo se nisem smel usesti, zato da je ne bom umazal..če sem se usedel je kdaj zamenjala posteljino in je prišlo do tistega krega in posledično do tistih besed itd..
2. slaba stvar je pa, da imam zelo zaščitniško mami. Redkokdaj sem lahko kam šel, ker se je vedno bala, da si ne bom kaj naredil. Tudi zdaj v starejših letih me skuša prepričevati naj ne hodim, tam kjer sem pač namenjen, da se mi ne bo kaj zgodilo..ampak sem že dovolj star, da poslušam sebe in če želim kam iti tudi grem.

To sta ubistvu 2 slabi stvari iz mojega otroštva. Vem da ni nič pretresljivega, ampak me vseeno zanima ali je možno, da mi je to podzavestno zbijalo samozavest? S starši in sestro se odlično razumem in bi vse naredil za njih. Za mami sem se pač že navadil, da se bo skos bala, da se mi kaj ne zgodi in se niti ne obremenjujem več toliko s tem…vendar sem pa nekje prebral, da lahko preveč zaščitniški starši vplivajo na samozavest otroka, saj mu nehote dajejo občutek nesposobnosti itd… S sestro se tudi več ne kregava, saj že dolgo let živi pri fantu in se vidimo 1x na teden ali pa še to ne…se pa preko FBja dostikrat slišiva. Kakšnih drugih slabih stvari se pa ne spomnim.
Sam zase bi rekel, da sem prijazen, miren, tih, sramežljiv, kregom in pretepom se raje izogibam (na srečo sem vse od OŠ najvišji človek v razredu in med najvišjimi v šoli, tako da se noben niti ni upal spravljati na mene…v življenju pa nisem nikoli udaril človeka, vsaj zanalašč ne :D) in kar je najpomembneje nesamozavesten. In ravno zaradi te nesamozavesti bi sam zase še rekel, da sem grd človek (po videzu) pa čeprav mi tega nobeden ni direktno rekel v obraz…še s sestro ko sva se kregala mi ni nikoli (ali pa se ne spomnim) rekla, da sem grd..ampak samo “lj kakšn si, sj te noben nmore met rd”. To pišem tudi zato, ker imam zaradi tega težave pri navezovanju stikov z nežnejšim spolom 😀 sicer sem imel v preteklosti 1 punco, s katero sva se razšla po kakšnih 4 letih.
Torej ali obstaja kakšen recept kako delati na sebi? Nebi več rad bil miren, tih, sramežljiv ampak bi rad bil malo nor, zgovoren in niti malo sramežljiv 😛 res sem fouš takim ljudem, ki imajo “gobec” in kar naprej govorijo, govorijo in jim ne zmanjka besed in jih je vseeno zabavno poslušati 😀
Torej zanima me vaše mnenje. Sem pač neko čudo narave, ki sam sebi komplicira življenje ali je možno, da me je skozi leta to podzavestno “teplo”?
Hvala za vaš čas in lep dan še naprej 🙂

če se tudi stepel nisi nikoli, niti kot mulec v šoli, je najverjetneje, da si pusica po naravi 🙂
to pomeni težave v partnerstvu, v službi in na vseh ostalih področjih, ker se ne znaš postavit zase in te potem zaradi tega noben ne spoštuje, ker te noben ne dojema kot “dedca”.

metod za reševanje takih stanj je veliko, izbereš tisto, ki ti bolj ustreza:
– pogooglaš “how to be assertive”
– kognitivno vedenjska terapija
– skupine za samopomoč, čeprav imam filing, da so ponavadi bolj namenjene ženskam, ker je moške sram
– skupine za trening asertivnosti
itd, itd…

začneš tako kot pri vsem ostalem po istem pravilu: fake it till you make it 🙂

Vidš, lepolaska je že vse to dala skozi.

ane :))) in vidiš kolk fejst mi gre, dobra plačica, fejst dedci okol mene 🙂 prej ali slej postaneš popoln, če na tem delaš :)))

Zato je zdaj pravi moški. 🙂

Popolni ljudje na Monu. Svašta majkemi.

Fiški je celo ena simpatična opazka ratala.

No, po moje sestra že ni kriva, jaz sem bila tudi taka, pa sta obe sestri zrasli v čudoviti in zelo zelo samozavestni osebi. To je pač privilegij prvorojencev, da si vas sem ter tja malo privoščimo, kaj češ . Mama pa tudi ne, mislim, zakaj bi bilo slabo za tvojo samozavest, če nekoga skrbi zate, tudi če pretirano? Ceni to, jaz nisem bila tega nikoli deležna in ti povem, da zna biti precej zoprno, če veš, da se lahko zaneseš le nase in na svojo zdravo pamet.

Drugače pa pusti vsa ta instant navodila s spleta in raznorazne terapije, samozavest krepiš z dobro opravljeno nalogo, dosego cilja, sprva začneš z nečim malim, potem pa si zastavljaš vedno težje naloge, postavljaš vedno višje cilje. Plezaš. Ko po lojtri.

simpl.
greš v nek hrib.
Zmeriš koliko časa si porabil za hojo
si zadaš cilj, da boš v naslednjih 3 tednih vsak teden popravil (skrajšal) čas za 10%
…
in tako za vsako stvar v življenju

Tudi sam sem imel (imam) težave s samozavestjo in introvertiranostjo. Menim, da jih lahko rešiš samo s trdim delom in uspehi ter pranjem možganov samemu sebi. Pa si dolgo praviš joj, če ne zmorem, to ni zame, nimam samozavesti da bi začel, nimam motivacije…saj je noben nima, začneš s trmo in obupom, končaš s samozavestjo in motivacijo. Kot bi prvo pričakoval plačilo, šele nato bi opravil delo.