Tri mesece. Bila skupaj deset let. Najprej sem hotela ga nazaj, nato sem bila jezna kot vol, jokala, potem prišlo spoznanje, mojih in njegovih napak….I. Aja okoli tretjega meseca sem šla s kolegico v hribe in sem non stop govorila kakšen p. da je, nor in itd in naslednje jutro sem se prebudila nova.

Neuslišane ljubezni je težko prebolet, ker so ostale mnoge stvari nedorečene. Vedno se vračaš nazaj na trenutek ko razmišljaš, kaj pa če bi takrat drugače rekla/storila, … ker človeka še preslabo poznaš.

Ljubezen mojega življenja je v meni več kot deset let. Nimam želje prebolet. Ne pričakujem, da bova kdaj skupaj, ampak sva, čeprav nisva več. Sem spet poročena, ampak moža imam rada drugače.
[/quote]

Točno tako je pri meni…s tem da pri meni gre tretje leto… in sploh se nimam želje po kom drugem…

Mene zanima kako izgleda pri vas to: da si nekoga prebolel? Da si jezen na to osebo? Da nikoli ne pomislis nanj? Ce ti kdo omeni to osebo, se zgodi v telesu… kaj ? Resno kaj je za vas, pa mogoce je kje tud uradna definicija, znak to je to, sem prebolel/a ….

En mesec za vsako leto zveze, je nekje “čas okrevanja” po razpadli zvezi za normalno čustvujočega. Za osebo, ki zna normalno predelovati čustvene situacije.

Za nekoga ki pa gre “s spolovilom” tudi takoj v novo zvezo iz prejšnje, prebolevanja bivšega partnerja ni, ker ga ne potrebuje. Nekateri niso sposobni predelati čustev in jim je to nepomembno. Zato ne potrebujejo “prebolevanja”. To so osebe z motnjami v čustvovanju.

No ne morem reči za druge.

kako izgleda pri vas to, da si nekoga prebolel?
Pri meni gre za občutek. razočaranje, da se ni izšlo, da to ni človek kot sem mislila, da je. Da sem zaupala nekomu, ki ni zame. Žalost, da sem zgubljala čas, vlagala v zvezo, ki se ni izšla. Kot da sem kupila mačka v žaklju alj streljala v prazno.
Da si jezen na to osebo? ne. Jeze ni bilo pri meni. Pogosto le razočaranje in žalost.
Da nikoli ne pomislis nanj? Pomislim že na to osebo, a ne več na enak način. Ko sem prebolela, ob misli na tega moškega, ne čutim več razočaranje in žalost ampak ga vidim bolj kot nekdanjega prijatelja. Kot, da so se čustva do te osebe “porabila”.
Ce ti kdo omeni to osebo, se zgodi v telesu… kaj ? v “telesu” ne čutim več neprijetnih čustev ali prijetnih… kot, ko bi pomislila na nekdanjega sošolca s katerim se nisem družila. Ne zgodi se več nič.

jaz pišem o svoji izgubi u sosedni temi https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=151&t=11196889
ni nujno da sez nekom skupaj in če nisi te ne jemljejo zares.
mene pa tako boli in to isto traja mesece že.

Ne misliš na njega ali zelo, zelo redko in ko, nimaš nobenih čustev več, ne jezo, ne žalost, ne veselje, samo spomin, da si bil nekoč z njim. Naprimer… Kaj čutiš, do hrane, ki si jo jedla kot otrok, nic, veš da si jo..

Kar je bilo je bilo, preteklosti se ne more spremeniti, ravnal si, kot si znal v tem trenutku.

Jaz imam ponavadi tezavo, da sem bolj jezna nase, da sem pristala z dolocenim skupaj in zapravljala cas z njim. Sploh ce je bil katastrofa.

Kako dolgo rabim? Čisto odvisno.

2 daljši zvezi (po pet let) sem prebolela ekstremno hitro, v bistvu v roku par dni. Mislim, da se ženske že itak same nekak pripravimo do tega – če smo me pobudnice za konec zveze – da je to to, da je pač konec in nekako si si itak na čistem, zakaj si nekoga pustil in odšel. Torej, ja, v teh dveh daljših vezah sem jaz bila tista, ki je zaključila zadeve in odšla. Prebolevanja ni bilo, tudi nobene skupne slike ali druge stvari, ki te spomnejo na določeno osebo, mi niso prišle do živega.

Dokler ni mimo prišel on. S katerim ni bilo vse skupaj nič, ampak dovolj, da ga verjetno ne bom pozabila dokler bom živa. Zbrisala sem vse slike, zbrisala sem vse kar me nanj lahko spomni, ne iščem ga več po fb in ig (samo da bi ga videla, njegovo sliko pač) in ko se že zalotim, da že par dni nisem pomislila nanj in sem tako yebeno ponosna na ta dosežek, se mi zgodi, da potem sanjam o njem take sanje, da jih ne morem pozabit, ker so kot da bi bilo zares.
Da ne govorim o drugih stvareh ki me še vedno spomnijo nanj (pogled na čas, ki kaže njegov roj. datum; na ulici srečam nekoga ki mu je presunljivo podoben; pesem ki me spomne nanj (obstajata samo dve)… ma en kup takih stvari, za katere se ozrem gor in mu rečem (kao Bogu) “a me zayebavas??” … )

Skratka, očitno bo on tisti, ki ga ne bom nikoli pozabila, ne glede na to, koga bom spoznala. Ker enostavno rečeno, zame praktično ne obstaja človek, ki bi bil popolnejši od njega – s tem sem se sprijaznila in tudi vem, da naslednji s katerim bom v zvezi – da ga ne bo mogel izpodrinit. Ker on je kot original torbica Gucci, nekdo drug pa je Gusacci. 😀

Tko da, kar se mene tiče, bom očitno samska za vedno (in ne, to se ni zgodilo en mesec nazaj, da bi bilo še karkoli svežega).

Ne, jaz sem prekinila vso zadevo, ker ni več nikamor peljalo in ni imelo nobenega smisla. On ni želel, da se stiki prekinejo, celo prepričeval me je v nasprotno.

Ampak, na koncu je zmagal moj razum in sem prekinila vse stike, menjala vse dosegljive kontakte, tako da načeloma bi ga jaz lahko spet kontaktirala, on pa mene ne more. Mogoče za koga brezveze, ampak zame pa pač ni blo druge izbire, če sem res hotela prekinit stike, da ga MORDA enkrat pozabim.

Lazes
Prav poudarila si kako si prvi 2 resni zvezi koncala TI in kako ce je zenska tista ki zakljuci, ne rabi nic prebolevat.
Torej tretji primer- odjebal te je on.

Ja, poudarila sem zato, ker sta to bili resni zvezi, to tretje pa niti ne vem, kako bi temu rekla, če bi se sploh lahko kakorkoli poimenovalo.
V bistvu pa imaš prav ja – res sem tudi to “tretjo” zadevo zaključila jaz, samo ne iz istih razlogov kot prvi dve stvari. Tu sem želela čisto drug razplet, zato je bilo to pač DRUGAČE, ker v bistvu nisem želela zaključit, ampak zame je bilo to najboljše (vsaj tako se prepričujem).

V bistvu sem si ŽELELA, da bi me on odyebal, ker bi blo to zame FULL lažje, ker bi si lahko govorila “nima smisla, itak te on noče, povedal ti je da mu ni več ni, bla-bla”, zdej je pa vse, kar si lahko govorim “to je boljše zate” – in tu ostanem.

Kar je bilo je bilo, preteklosti se ne more spremeniti, ravnal si, kot si znal v tem trenutku.
[/quote]

Seveda ne, le prihodnost lahko, preteklost te le spremlja in opominja.

So že napisali dobre odgovore – pa še moja definicija;
Preboliš – ko do te osebe ni več čustvenega odnosa. Torej ni jeze, zamere ali pa pogrešanja, hrepenenja. Ob misli ali omembi, se v telesu… ne zgodi nič. Ni reakcije.

Je samo še spomin, dejstvo iz preteklosti, ki nima vrednostne oznake. Kot poznaš naziv ulice v mestu – a ti to nič kaj posebnega ne pomeni.