Sproti, če se le da. Nisem pa mahnjena na to, da bi plezala pod strop zaradi čisto vsake pajčevine, ki je mogoče včeraj sploh še ni bilo. Če koga strašno moti, mu povem, kje je lojtra in metla, pa gre lahko sam v napad. Ker mene ne moti toliko, da ne bi mogla tega počet jutri.

http://www.irobot.si/proizvodi.html?gclid=CIX7lMCQmM4CFQs6GwodX-gCiw
s tem lahko ljudje v čevljih tackajo po stanovanju pa je čisto in urejeno. Drugače pa obožujem delovni nered.

Sesam vsak dan. To traja cca 5 minut. Oblačila perem predvsem med vikendi. Likam, ko se mi zljubi. Včasih oblačila čakajo na likanje po več dni. Predvsem pa vsi posodo odlagamo v pomivalca sproti. Za prah po omarah sem našla rešitev, da sem kupila v takih barvah, da je prah neopazen. Bedarije, kot so reklame, kakšne igrače od kinder jajčk mečem v kanto dnevno. Po tleh pomijem 1x tedensko. To je to. Pa si vedno upam sprejeti kak nenapovedan obisk.

[/b]

Sproti, drage moje, sproti in potem je vse lepo in prav. Snaga in red združujeta svet.
Sicer pa smo si ljudje različni. Kar je za nekoga nered, to pomeni drugemu lepo pospravljeno.

To je fenomenalna tema za ta forum. Koristno in uporabno brati in upoštevati nasvete.

Jaz ko grem na obisk se ne obremenjujem kaj preveč kako je pospravljeno. Razen če ni res zelo grdo, kar se pa še ni zgodilo

Spominjam se, da so k meni prišli neki sorodniki. Vem, da nisem imela preveč urejeno in skromno opremljeno. Ni jih bilo več. To me je zelo prizadelo.
Kot bi mi- čeprav smo njihovi sorodniki, ne sodili v njihov rang.
Vem, da imamo še vedno skromno opremljeno, vendar se trudim, da imamo čisto.
Sorodnikov pa ne vabim več na dom, ker izpade kot, da se moramo vabiti, jih raje povabim v gostilno na večerjo. Gledampač, da se mi-domači počutimo v redu.

Imamo kuhinjo staro 20 let, večina ostalega pohištva je stara 16 let in nikoli ni bilo modni hit, pa je pri nas doma kot na avtobusni postaji!
Res pa je, da imamo vedno čisto in da je vso pohištvo zelo ohranjeno!

Ljudje, ko vidijo, da nimaš prav ok opreme in hiše, ne marajo priti v goste. Tudi naši sosedje ne. Mi živimo v taki okolici, kjer je veliko ljudi, ki so na visokih položajih, mi pa ne. Tisti se družijo med seboj, nas pa ne marajo zraven, niti oni ne prihajajo v goste.

Vsak dan sproti en prostor? Ja…en teden znese…v idealnih razmerah. Za tak rezim moras imeti veliko podpore, oba partnerja popoldne doma ali ze vecje otroke in vse pod blokom. Jaz sem zdoma vsaj do 17.00 vsak dan in skoraj vsak teden imamo popoldne obveznosti. Otroke v glasbeno 2x ( 2 in 4 razred, 10 km do mesta, avtobusne povezave ni), sluzba vsaj 1x tedensko do 18.00, pride vmes kak roditeljski, govorilne, nastop, zboli otrok, peljati starse k zdravniku ali po opravkih, kak nenapovedan obisk, kak glavobol…in gre teden mimo. Zvecer ko se vrnemo naredim se vecerjo, zame je to navadno 1. obrok domace hrane, ce je se kaj za poskrbet za nabavit za solo ali kaj podobnega, pregledat naloge in torbe, je ura tik tak za osebno higieno in spanje. Moz se vozi in je zdoma 10 do 11 ur dnevno. Cistim med vikendi, med tednom sem zalostna ker je tako kot je po stanovanju ampak tako pac je.

Če ste veliko.odsotni, potem.nauči vse tvoje 25 min pospravljanja vsak dan. Ce vsak pospravi za seboj in pred spanjem se 15 min kaj uredi, nimas razmetano. Verjemi, splaca se. Skoda vikendov, ko že itak nisi nic doma.

Mislila sem 15 min vsak dan

dobi si pomoč v gospodinjstvu … boš srečna ti in pomočnica s tvojimi €

Hudirja no… tole zveni čisto noro!

Pospravljanje in čiščenje vsak dan? Da jaz pridem v tak dom, jo čimprej pobrišem! Saj bi se počutil kot v kakšnem laboratoriju…

Sicer pa da odgovorim na vprašanje; Čisto in urejeno stanovanje – po moje – najlažje dosežeš tako, da ne razmetavaš in ne mažeš.
Ne pa z neprestanim čiščenjem in pospravljanjem.

Ne, ni res. Ljudje ne marajo hodit k zakompleksanim in zadrtim ljudem na obisk, k odprtim, veselim in samozavestnim pa radi hodijo. Pri nas je vedno polna hiša takih in drugačnih…

Če ste veliko.odsotni, potem.nauči vse tvoje 25 min pospravljanja vsak dan. Ce vsak pospravi za seboj in pred spanjem se 15 min kaj uredi, nimas razmetano. Verjemi, splaca se. Skoda vikendov, ko že itak nisi nic doma.[/quote]

Pospravljam in čistim vsak dan, ker mi je 1x tedensko 3-4 ure drgnjenja ogabno in grozno.
Zvečer, po večerji, en pospravi kuhinjo in posodo, en počisti kopalnico, otroci pa pospravijo drobnarije po stanovanju. Naslednji večer en kuhinjo, en posesa, otroci odnesejo smeti. itd.
Npr, kuhinjo redko kdaj namensko brišem, ker večinoma med kuhanjem ali med pospravljaenjm po večerji pobrišem še kaj sproti.

Tvoja svakinja je potem dreserka, kot v cirkusu.
Ubogi ljudje okoli nje.Še doma ne moreš biti sproščen.

Je pa v bistvu tako, da če je preveč zglancano in brezhibno, ni nič kaj prijetno.
K eni od prijateljic sploh ne hodim več, se dobiva samo še kje zunaj. Ker se bojiš na sedežno vsest, da se blazine ne bi premaknile itd. Bajta je v bistvu kot salon že nekaj let, vse točno na svojem mestu, trava nikoli nima več kot 4cm itd. Ve, da mi je neprijetno, pa ne le meni, ampak taka pač je.
Enako vem, da bi pri meni trpela ob kupih nakopičenih knjig, papirjev itd., tako da greva pač ven na kavo in klepet, pa je ravno tako čisto ok.

Tvoja svakinja je potem dreserka, kot v cirkusu.
Ubogi ljudje okoli nje.Še doma ne moreš biti sproščen.[/quote]

Ja.

K sebi vabim samo prijatelje, ne ocenjevalce čistoče. Moj dom je moj dom – kakršen je, je moj.
Laboratoriji niso nikomur privlačni, nihče se ne počuti dobro. Druga skrajnost je ravno tako huda.
Nehajte se sekirati, kaj bo kdo mislil, ko pride na obisk…ali vabite ljudi zato, ker bi jih radi fascinirali s čistočo in bogastvom, ali zato, da bi se lepo imeli?

Pa naj se jaz dodam svoje misljenje!

Kot prvo, ni bilo vedno tako, kot je danes. Kot otrok in najstnica sem shranjevala svasta stvari. Skatle od cevljev, listke od oblek, prazne loncke od kozmetike, cisto majhne barvice (ki so bile itak neuporabne, ker jih sploh nisi mogel prijeti v roke vec), revije, sponzorske stvari, itd. Moja soba je bila hujsa, kot smetisce. Starsi so me prigovarjali, da pospravim, da vsaj kaksno stvar dam proc, ker so videli, da sem v stiski. Sama bi danasnjo situacijo opisala kot bolezen. Nekaksen hrckov sindrom. Sicer v sobi nisem imela blazno nametano, stvari so bile dosti sistematicno zlozene, vendar je dejstvo, da je bilo ogromno ogromno krame. Starsi v to niso posegali, ker so vedeli, da je to bolezen oz odraz stiske.

Nato pa sem en dan sla na obisk v hiso k eni kolegici in prisla domov popolnoma zgrozena, kako imajo doma nametano in zanemarjeno. Po tleh kupi krame in tudi umazanije! Pri meni sicer umazanije in prahu ni bilo, je bilo pa veliko krame. Tisti dan sem odprla prvi predal in v roke vzela cisto vsako stvar te se vprasala: ali to potrebujem? V smeti sem zmetala skoraj celotno vsebino predala. Starsa sta me spodbujala, da se lotim se preostalih predalov, in res. V enem tednu je v moji sobi ostalo samo to, kar potrebujem – oblacila, knjige, torbice. Tudi pri oblacilih in dodatkih sem naredila popolno cistko, izlocila cele kupe kozmetike, knjig, nakita.

Moja soba je sedaj kot nova, lahko pa recem, da sem kot nova tudi jaz! V glavi mi je naredil nek klik, zmetala sem za par kant stvari stran in postala veliko bolj srecna zenska. Cistoco danes vzdrzujem na zelo preprost nacin – vse male drobnarije, ki bi se utegnile nabirati (denimo strgane nogavice, kinder jajca igrace, revije) v isti sekundi vrzem v smeti. Tudi pohistva imam sedaj manj, zato lahko posesam in pobrisem prah zelo hitro.

Meni se je spremenilo zivljenje, in to na zelo pozitivno. Naredila pa sem tudi cistko pri ljudeh, ampak to je pa ze druga tema 🙂 pa srecno s pospravljanjem! Jaz ga sedaj obozujem!