Tiste, ki vas je moški zapustil, kako ga najhitreje pozabit?
Pri meni je že 10 mesecev pa ga še ne morem pozabit.
Vsak dan mislim nanj, njemu se pa fučka zame.
Aja pa 10 mesecev ga nisem videla tako, da je daleč od oči. Samo pri meni očitno ne drži: daleč od oči, daleč od srca.
Zraven pa sem še ves ta čas na bolniški. Drugače bi se okrog potepala, športala, bi šlo lažje iz glave.
Pa zraven sem še seveda sama, nimam koga za pogovor, nobenih obiskov, nobenih prijateljev. Nič.
Upam, da bo bolje, ko bom spet v službi. No bolje bo, ko bom lahko šla na dopust. V službi imam opravka dosti z ljudmi pa pridejo srečni pari…

mogoče en dober blow job ti ne bi škodil. punca v akcijo drgač je konc s tabo . pusti mail bova kakšno rekla.

Že to bi ti bila lahko motivacija za pozabit nanga-fučka se mu zate.
Ajde, sedaj pa naprej, ne obtičat v preteklosti, kaj boš z enim, ki se mu fučka zate.

Ja, si dopovedujem, da mu ni mar zame, da me je pustil na cedilu, ko bi rabila kako toplo besedo (okrevam po nezgodi, operacijah), ampak ne gre mi iz glave. Besna sem sama nase, da sem se zatrapala v nekoga, ki me je tako na hitro skenslal. AMpak boli pa vseeno.

Nič hudega, če boli. Bo minilo. Samo ne dodajaj goriva več gor. Sama zalivaš to s svojimi mislimi.
On je že pokazal, da ti ne zmore stati ob strani. Sama sebi stoj ob strani vedno in povsod. Ne izdajaj se zaradi nekoga ki mu dol visi zate.

Hvala za prijazne besede.

Se spomnim pred leti sem tudi hotela nekoga pozabit. Pa se spomnim, da sem šla na potovanje in tisto je res pomagalo :). Tako, da upam, da se kmalu pocajtam, da si dam potem duška s kakim dopustom. Ne rabi biti ravno potovanje, tudi kaki taki izleti za dušo zelo pomagajo. NO ja, vsaj upam.

Hvala za prijazne besede.

Se spomnim pred leti sem tudi hotela nekoga pozabit. Pa se spomnim, da sem šla na potovanje in tisto je res pomagalo :). Tako, da upam, da se kmalu pocajtam, da si dam potem duška s kakim dopustom. Ne rabi biti ravno potovanje, tudi kaki taki izleti za dušo zelo pomagajo. NO ja, vsaj upam.
[/quote]
Držim pesti, da se čimprej pocajtaš in okrevaš. Bo potem res vse skupaj lažje, kot sedaj, ko si še zaradi tega ovirana pa premlevaš kar premlevaš iz preteklosti.

Vem da je težko ampak ti bo uspelo. Boš videla nekje te čaka pravi.

Naredta otroka, tako bo skos ob tebi. Hoče noče.

mogoče en dober blow job ti ne bi škodil. punca v akcijo drgač je konc s tabo . pusti mail bova kakšno rekla.
[/quote]

Blow job? Njej da nekdo naredi “cunnilingus”, ne pa ona blow job…..Saj ni doječica, ki rabi pacifier dudko”, da bi bila čustveno potešena, zato tudi ne rabi nobenega blow joba delat nikomur.

Avtorica, ta te je imel samo za prehodnico očitno. V takh časih, kot je korona cajt se vidi, koliko so partnerji sploh iskreni in za “kaj in zaradi česa” so sploh s partnerjem. Če si v bolniškem staležu, bi ti pošteno stal ob strani, če bi te spoštoval, imel rad – bil vkotaku s teboj, ne pa da te je znogiral. Tako te je imel pa samo za prehodnico. ALi pa je bil po moškem prepričanju ne dovolj dobro seksualno potešen s tvoje strani.
Pa tudi če ni obolel za virusom, ali pa je patološko obseden z bojaznijo, da bi od tebe fasal okužbo.

Saj bo minilo – je težko še posebno v teh časih; najdi si kak hobi; že sprehod v naavo na sonce dobro dene – hodiš verjetno kljub bolniški lahko. ALi pa kakšne Yputube zabavne zadeve poglej, a aplikacijah kakšne dobre serije. Edino kar je, v tej fazi prebolevanje ne skači v kakšno novo zvezo – nisi moški, ki misli s taspodnjo glavo. Preboli, pa potem jovo na novo.

Če bi bil pravi , te imel rad bi ti stal ob strani. Tako je pa samo svoj pravi obraz pokazal. Brezveze se s takim kretenom ukvarjati. Ti se lepo sprosti in uživaj malo v tem da si samska. Ko bo pravi čas pa v akcijo. Boš videla enkrat bo prišel tisti ki ti je usojen.

Odgovor se skriva v tebi. Ko ti bo v glavi kliknilo, da je preslab zate, ker te je pustil na cedilu, bos dojela. Dojela da ni vreden minute razmisljanja.

Zartrose,
hvala za lepe želje.
Ja, sem že imela več težkih trenutkov (žalovanje, hude bolezni ljube osebe in še marsikaj drugega), ampak takrat sem šla teči, na kolo, tako res na polno se fizično zgonit pa naslednji dan pa tako naprej. In je pomagalo, vsaj malo. Zdaj pa to žal ne morem pa je težje. Se pa misli kar sučejo in sučejo po glavi.

Ne sekiraj se, v razmerju sem bila samo pol leta, prej samska 20 let. Tako, da samskost mi je zelo domača. A vseeno boli.

Eleen, komot je reči. Praksa je pa drugo.

Blowjob ni nagrada, ja samo za prehodnico me je imel. To mi jasno. Je bil dolgo poročen, potem pa pa 3 leta samski pa je očitno rabil malce družbe. Od mene bi pa težko kaj fasal, glede na to, da sem skoz sama, brez stikov z drugimi ljudmi. Razen, ko grem v trgovino ali pa k zdravniku. Tako, da ni ravno veliko verjetnosti, da bi se od koga kaj okužila. Vsaj nekaj pozitvnega, ko si tako odrezan od ljudi.

Mucamaca,
hja, drugega mi ne preostane kot, da preguram to. Ne razmišljam pa o tem, da bi še kdaj se v koga zatrapala. Ta zadnje, kar si želim.

Predvsem upam, da se ne bom nikoli več v kakega moškega zatrapala.

Važno da si na poti okrevanja, potem pa malo po malo do 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zmogljivosti.
kar se pa tiče zadnjega stavka- ne obsodit vseh moških na podlagi tega moškega.
Ni merilo. Le opazuj dejanja, če ne sovpadajo z besedami oz tudi če fejka ta dejanja, da nasedeš, opazuj namen onkraj tega.

Sama si zato, ker sama tako želiš biti. Ko bos hotela katerega imet, se bodo stvari ze v tisti minuti vse spremenile. Lp

Imam prijateljico. Imela je res zelo rada enega. Tista prava mocna ljubezen z njene strani. Propadlo je, ker je ugotovila, da mu je samo do seya. Po vec kot enem letu trpljenja z njene strani in to mocnega, se je ona umirila in postavila na noge. Od tega je zdaj minilo vec kot 5 let. Ampak se nedolgo od tega mi je zaupala. Da jo se vedno boli malo zaradi njega, da kar je do njega cutila, da ni nikoli. Pa ni rosno mlada. Da ne bos mislila najstniska ljubezen. Je imela takrat 35 let
Najbolje cim vec s prijatelji. Druzba in pogovor. Delat kar te veseli.

Imam prijateljico. Imela je res zelo rada enega. Tista prava mocna ljubezen z njene strani. Propadlo je, ker je ugotovila, da mu je samo do seya. Po vec kot enem letu trpljenja z njene strani in to mocnega, se je ona umirila in postavila na noge. Od tega je zdaj minilo vec kot 5 let. Ampak se nedolgo od tega mi je zaupala. Da jo se vedno boli malo zaradi njega, da kar je do njega cutila, da ni nikoli. Pa ni rosno mlada. Da ne bos mislila najstniska ljubezen. Je imela takrat 35 let
Najbolje cim vec s prijatelji. Druzba in pogovor. Delat kar te veseli.
[/quote]

No ja, potem vsaj nisem nora ,da me po dobre pol leta še vedno boli :). A upam, da pri meni ne bo trajalo 5 let.
Hja, nimam prijateljev, družbe. Sem čisto sama. Pa na bolniški tako, da ne morem delat tistega kar me veseli. Oz. ko sem psihično na tleh mene pomirja, če se zdivjam v naravi. Ali huda kolesarska tura ali kak dolg pohod. Fizična utrujenost zmanjša psihično utrujenost. Pa ko gledam lepo naravo, poslušam ptiče, veter, se duša umiri. Tako, da računam, ko bom to spet lahko prakticirala, se bodo rane zacelile.

No ja, potem vsaj nisem nora ,da me po dobre pol leta še vedno boli :). A upam, da pri meni ne bo trajalo 5 let.
Hja, nimam prijateljev, družbe. Sem čisto sama. Pa na bolniški tako, da ne morem delat tistega kar me veseli. Oz. ko sem psihično na tleh mene pomirja, če se zdivjam v naravi. Ali huda kolesarska tura ali kak dolg pohod. Fizična utrujenost zmanjša psihično utrujenost. Pa ko gledam lepo naravo, poslušam ptiče, veter, se duša umiri. Tako, da računam, ko bom to spet lahko prakticirala, se bodo rane zacelile.
[/quote]

Žal ni instant rešitev za čustvene bolečine. Jaz sem največjo napako delala ravno s tem, da sem se silila, da bi čim prej pozabila. Pa je to samo podaljšalo čas prebolevanja. Ko sem sprejela, da ga imam pač rada in bo vedno del mene, sama pa lahko lepo živim tudi brez njega, je bolečina odšla. Ampak vsak po svoje v svojem času. Sam ne se omejevat, do kdaj moraš prebolet in zakaj še nisi. Mislim pa, da že imaš sama dober recept, kako prebolet…edino imaš res še to smolo, ker trenutno ni mogoče počet, kar bi rada, ampak sj tudi to bo

Preprosto: najdi vse njegove najslabše lastnosti in jih začni sovražit. Če jih nima, si jih izmisli, ampak vsak ima nekaj, na kar se lahko obesiš. Ko se boš zalotila pri mislih o njem, preklopi na te misli. Paralelno, najdi drugega, ki bo nadomestil praznino, četudi samo deloma. Že samo iskanje je odločitev v sebi in pomaga, s tem dokažeš svoji duši (ki dela največ težav, saj razum kapira takoj), da je za tabo, da ne računaš več nanj, si rečeš, ma fuck off, greš naprej. Vztrajaj, tudi če od začetka ne bo zgledalo, da dela, to rabi nekaj časa, ampak ko enkrat osvojiš, deluje instant.

Nič lažjega..zamoti se z delom in tistim, kar te veseli.

Imam tako izkušnjo in vem, kako to boli. Ne vem, kaj bo pomagalo tebi, lahko pa povem, kaj je meni. Vsekakor pomaga spoznanje, da se nekomu fučka zate.Če se njemu fučka zate, zakaj hudiča bi se ti mučila z njim? Pri takih stvareh moraš dati sama sebi čas. Brez omejevanja. Meni je pomagalo tudi to, da sem še enkrat šel čez celotno zadevo in ugotovil, da sem naredil vse, kar je bilo v moji moči, bil iskren in korekten in da si nimam česa očitati. Če je tudi pri tebi bilo tako, ti to lahko pomaga. Vsekakor je dobro, da se o takih stvareh pogovarjaš z nekom, ki mu lahko zaupaš in te razume. Meni je to zelo pomagalo. Pri nasvetih drugih (tudi temu mojemu) pa bodi vedno previdna. Sicer želimo pomagati, ampak edino ti veš celotno zgodbo in edino ti veš, kaj bo tebi pomagalo. Zato sem se jaz poglobil vase in tako odkril kakšno stvar, ki mi pomaga. Lažje je tudi, če se zaposliš na tak ali drugačen način, da glava razmišlja še o čem drugem, v kolikor je to mogoče.
Kakorkoli že, jaz ti želim, da odkriješ tisto, kar ti bo pomagalo in da prebrodiš tega fanta :).

Jaz žal nisem tako popolna, da bi lahko zase rekla, da sem vse ok in prav naredila :(.
KOt sem že napisala: nimam nikogar za pogovor.
Pa ni ravno fant, je 50+ :).

Tega je že mnogo let, bila sem študentka, ko me je zapustil fant, ki je bil moja velika ljubezen in sem z njim načrtovala skupno prihodnost. Tako na tleh sem bila, popolnoma izgubljena, mesece samo jokala. Resnično sem mislila, da bom umrla brez njega, njemu pa se je, tako kot v tvojem primeru, fučkalo zame. Potem sta me dve prijateljici prijeli v roke in dobesedno na silo zvlekli k frizerju, pa po nekaj novih cunj, me prisilili, da se v soboto zvečer uredim in grem z njima ven žurat. Vsa kisla sem odšla z njima. Pa sem vseeno za tisti večer malce pozabila. Naslednjo soboto spet. Pa spet, pa v petek, pa skupaj športat, na kak izlet, na kavico, predstavili sta mi cel kup novih ljudi, in tako dalje. Nista mi dovolili ždeti doma in misliti nanj. Počasi me nista več rabili silit, ampak sem se kar sama lotila akcije. Presenetljivo hitro sem spoznala, da ne obstajava samo midva in najina ljubezen, ampak da je svet velik, poln ljudi, dogodkov in priložnosti, ter da živim zame, ne zanj. Da je škoda vse zamujati in se kujati doma. Še danes se čudim, kako lahko in dokaj hitro se “okreva” od nesrečne ljubezni, če se le zavestno odločiš za to in načrtno uživaš v drugih stvareh. Ok, ti si trenutno na bolniški, ne moreš ravno skakat naokrog, pa še korona marsikaj preprečuje, a enkrat boš lahko in takrat zajemi življenje z veliko žlico. Pa tudi če nimaš volje, se prisili. Izgubiti nimaš kaj. In boš videla, da bo šlo. Za začetek, dokler si doma, pa se zamoti s čimerkoli. Glej kdobre filme, dokumentarce, beri knjige, rešuj križanke, začni kaj izdelovat, če ti grejo ročne spretnosti…… Ne samo sedet na kavču, gledat v steno in misliti nanj.

Tega je že mnogo let, bila sem študentka, ko me je zapustil fant, ki je bil moja velika ljubezen in sem z njim načrtovala skupno prihodnost. Tako na tleh sem bila, popolnoma izgubljena, mesece samo jokala. Resnično sem mislila, da bom umrla brez njega, njemu pa se je, tako kot v tvojem primeru, fučkalo zame. Potem sta me dve prijateljici prijeli v roke in dobesedno na silo zvlekli k frizerju, pa po nekaj novih cunj, me prisilili, da se v soboto zvečer uredim in grem z njima ven žurat. Vsa kisla sem odšla z njima. Pa sem vseeno za tisti večer malce pozabila. Naslednjo soboto spet. Pa spet, pa v petek, pa skupaj športat, na kak izlet, na kavico, predstavili sta mi cel kup novih ljudi, in tako dalje. Nista mi dovolili ždeti doma in misliti nanj. Počasi me nista več rabili silit, ampak sem se kar sama lotila akcije. Presenetljivo hitro sem spoznala, da ne obstajava samo midva in najina ljubezen, ampak da je svet velik, poln ljudi, dogodkov in priložnosti, ter da živim zame, ne zanj. Da je škoda vse zamujati in se kujati doma. Še danes se čudim, kako lahko in dokaj hitro se “okreva” od nesrečne ljubezni, če se le zavestno odločiš za to in načrtno uživaš v drugih stvareh. Ok, ti si trenutno na bolniški, ne moreš ravno skakat naokrog, pa še korona marsikaj preprečuje, a enkrat boš lahko in takrat zajemi življenje z veliko žlico. Pa tudi če nimaš volje, se prisili. Izgubiti nimaš kaj. In boš videla, da bo šlo. Za začetek, dokler si doma, pa se zamoti s čimerkoli. Glej kdobre filme, dokumentarce, beri knjige, rešuj križanke, začni kaj izdelovat, če ti grejo ročne spretnosti…… Ne samo sedet na kavču, gledat v steno in misliti nanj.
[/quote]

Na žalost branje, gledanje TV, učenje tujega jezika, sprehodi, kolo, ne pomaga.
Logično, da ne ždim na kavču in ne gledam v steno :). Če se le da, sem zunaj v naravi.

Na žalost branje, gledanje TV, učenje tujega jezika, sprehodi, kolo, ne pomaga.
Logično, da ne ždim na kavču in ne gledam v steno :). Če se le da, sem zunaj v naravi.
[/quote]

Klin se s klinom zbija. Poišči koga novega, spoznaj nove ljudi, druži se..magari virtualno, dopisuj si s kom, ki ti je simpatičen, všečen. Nikoli ne veš kdaj se ti lahko sreča nasmehne. Nikar pa ne zgubljaj časa za “acqua passata” … moških kolkor češ