Kako in kako hitro do službe?
..napisala sem res kar nekaj prošenj,pa niti negativnega odgovora nisem dobila.Prvo službo-pripravništvo v laboratoriju,sem bobila preko vez(mami),potem pa so prišli računalniki in 2,ki sva zadnji prišli,sva ostali brez dela.Po dveh letih zavoda pa sem spet dobila (zdajšnjo)službo,ki mi jo je pa “zrihtala” soseda.Iz kupa prispelih prošenj,so glede na veze mojo pozitivno rešili.
Moram reči,da precej pomenijo VIP( veze in poznanstva)
Zveze in poznanstva so v Sloveniji edina varianta za službo, seveda zraven priložiš še prošnjo. Večina oglasov za službo so le navidezno prosta del. mesta zaradi ne vem kakšnih formalnosti v tej državi. To, da nekdo dobi službo preko oglasa pomeni; A) da ima neko specifično znanje, B) da je priznan strokovnjak na tem področju ali pa,C) da vsi sorodniki in znanci ter sosedje zaposlenih v firmi niso našli nikogar, ki bi opravljal tako delo za tako plačilo. Torej Maja, edino kar ti preostane je, da vsem znancem in sorodnikom naznaniš, da nujno rabiš službo.
Prvo službo sem imela zagotovljeno, ker sem bila štipendist vlade – v državni upravi. Sedanjo sem dobila v podjetju, kjer si nisem niti upat upala, saj sem bila prepričana, da imajo koga naštimanga. Dala sem ponudbo na razpis in se za nič zanimala in niti iskala kakih priporočil. Pa niso imeli in sem jim bila všeč. Se pa imam zelo v redu.
Poskušaj. Boš videla, da bo uspelo. Morda prav tam, kjer si najmanj misliš.
Ko sem prvič ostala na cesti – po končani porodniški, sem službo iskala 9 mesecev – napisala ogromno prošenj, preden sem dobila službo kot nadomeščanje delavke na daljši bolniški.
Nato sem spet ostala na cesti. Službo sem dobila po enem mesecu max. intenzivnega iskanja – v enem mesecu sem napisala 120 prošenj (nekaj na razpise, nekaj kar tako). Delala sem za določen čas enega leta, nato mi pogodbe zaradi nosečnosti niso podaljšali. No, dva dni po izteku te pogodbe sem izgubila otroka in bila tudi ob bolniško, zato sem se morala prijaviti na ZRSZ, kjer sem tri mesece prejemala nadomestilo. Prvi mesec nisem iskala službe, ker sem bila psihično totalno sesuta, nato sem dva meseca spet brezplodno pisala prošnje. Zdaj se mi obeta služba – kako drugače kot preko vez… Upam, da bo moja tokratna “veza” naredila svoje… Bo namreč to prvič, da bom dobila spodobno službo – po petih letih mi je že popolnoma jasno, da brez vez – vsaj kar se moje izobrazbe tiče, sem gimnazijski maturant – ne gre! MOČNO DRŽIM PESTI!!
čao
Določila sem si 2-mesečni rok, ko pošiljam prošnje le na naslove, ki me res zanimajo (razpis ali ne razpis – vse po vrsti). Seveda – neuspešno. Po tem roku pa sem začela pošiljati povsod, kjer so zahtevali mojo izobrazbo in tudi po prvem razgovoru službo dobila.
Vmes poslala na en res zanimiv razpis – takrat žal neuspešno.
Po letu in pol ugotovila, da mi ta služba res ne sede – poslala 3 prošnje in dobila službo in to celo v svojem kraju. In zdaj sem celo zadovoljna z njo.
Ja, imela sem srečo.
Ker nisem takoj dobila službe, ki sem si jo želela, sem se zaposlila v proizvodnji bivšega socialističnega giganta!
Ob delu sem začela študirati ter hkrati iskala drugo zaposlitev, ki sem jo še pred koncem študijo tudi dobila.
Kar se prve zaposlitve tiče sploh nisem bila izbirčna. Vedela sem, da bom morala zaslužiti denar, pa čeprav “na traku” (no, ni bil ravno trak).
In 15. ko sem dobila plačo je bil denar popolnoma enake oblike (mogoče malce manj) kot tisti, ki bi bil zaslužen na bolj primernem delovnem mestu.
Vem, morda je danes res težje dobiti zaposlitev kot pred 20. leti, ko sem jaz začela delati.
Toda jezi me, da pri v našem podjetju krvavo potrebujemo človeka (4 ure na terenu 4 ure v pisarni) pa ga ne dobimo. In jezi me, ker v moževi firmi krvavo potrebujejo dva človeka, pa ju ne dobijo…
In vem, da nismo edini!
In potem naj še kdo govori o brezposelnosti. In potem naj še kdo reče, da je na kranjskem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 4000 ekonomistov. Verjamem da so – ker bi vsi bili radi direktorji s fikusom in tajnico.
Kdo bo čez 20 let sploh še delal? Kdo bo zidal, polagal ploščice, kopal jarke, opravljal vodoinštalaterska dela, električarska dela….?
Očitno nam ne bo preostalo drugega, kot uvažati delovno silo! In potem bomo spet opletali z jeziki!!!!!
Nataša
Jaz sem pošiljala naokrog ponudbe (Mogoče potrebujete novo sodelavko, sem …), okoli 120 v dveh mesecih.
Poslala sem jih pa tja, kjer se mi je zdelo, da bi mi bilo delo všeč in da moja izobrazba ustreza.
Dobila sem eno povabilo na razgovor in službo. Dovolj 🙂
Vmes sem sicer pošiljala prošnje tudi na razpisana delovna mesta, okoli 15, dobila sem pa ene dva odgovora, da so žal izbrali nekoga drugega.
Jaz sem dobila službo takoj po končani sš, oziroma čez 1 mesec.
Šla sem samo na en preizkus in sem takoj dobila. Brez kakšnih vez, ker je bilo vse na novo in se v bistvu nihče ni poznal med seboj. No potem pa sem čez eno leto to službo pustila in šla v drugo, primerno moji izobrazbi. Poslala sem kakšnih 10 prošenj, ampak so mi odgovorili v samo eni “firmi”in sicer v tej, kjer še danes delam!
Maja, jaz se isto sprašujem glede službe, sem na istem…Moj problem pa je še v tem, da za mojo izobrazbo skoraj ni razpisov, mogoče jih zasledim 1-2 na mesec…
Mislim, da je “štos” v sreči, enostavno moraš biti na pravem mestu ob pravem času, če nimaš sreče tudi veze ti kaj dosti ne pomagajo, ali pa, odvisno na katerem položaju je oseba, ki jo poznaš…
Jaz sem imela že vse “zmenjeno” za eno službo. Hoteli so odpustit enega zaposlenega, ker z njim niso bili zadovoljni, prijateljica me je poklicala, če sem zainteresirana, seveda sem bila, nakar se je ona z direktorjem zmenila, da vzamejo mene (direktor je namreč zelo cenil njeno mnenje, ker je zelo sposobna ženska in je izrecno želel, da ona nekoga poznanega najde)…nato pa…ne duha ne sluha več…čez nekaj časa sem jo poklicala in mi je povedala, da tistega gospoda “kao” niso odpustili, ker so se drugače zmenili…Še danes ne vem, če je bilo res…
Pa npr. moj tast je zaposlen na nacionalki in je večkrat omenil, da mi bo kaj zrihtal, pa vseeno ni šlo…
Jaz upam na “boljše čase”, prej ali sle se bo nekaj našlo…
Vso srečo ti želim…
Tako kot pravi NatašaH službe so, samo če želiš to delati, če imaš ustrezno izobrazbo in če te hočejo. Meni se je letos po enih 35 prošnjah (v petih mesecih) končno poklopilo vse in sem šla veselo na prvi poskusni teden, do konca tedna se je skristaliziralo da ta služba ta hip ni dobra zame…jaz je ne bi dobro opravljala, šef je pa zahteval 110{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pripravljenost, bi bil posledično razočaran nad menoj in imela bi štalo v najinem odnosu, ki bi moral štimati dobesedno 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Sva se prijazno poslovila.
Če bi dobila službo kje drugje, kjer bi bilo delo bolj meni (in trenutku) naklonjeno, bi jo seveda zagrabila…se pa bojim, da bom morala napisati še enih 100 prošenj.
Ni najbolje za našo družino ter lahko bi bilo še slabše.
Maja!
Sem na Življenje, oh…. zasledila, da si po poklicu filozof.
Ne poznam te in zato ne morem reči, s kakšnim delom bi bila ti zadovoljna. Na podlagi tvoje izbire poklica lahkosamo domnevam.
Če te delo resno zanima, povej od kod si in morda lahko res kaj omenim direktorju. In seveda, če si pripravljena delati 4 ure v pisarni in 4 ure na terenu. Delo je in ni zahtevno. Moraš pa imeti lasten prevoz – to je pogoj.
Nataša
Preko študenta sem imela kar srečo… Ko se je končalo obdobje pri enem podjetju (slabo plačilo ali pa zanič odnosi), sem takoj začela drugje…
Malo zvez, malo sama najdla…. No, če dobro pomislim so bile vedno ene zveze… Če ne od drugih, pa moj dolg jezik (ki me včasih česa stane, včasih pa kaj pridobim)…
Ne vem kako hitro pa bom prišla do redne službe… Me je kar malo strah…
Želim si dela v računovodstvu…. Ampak do sedaj sem zgolj knjižila…. Zahtevajo se pa 2-5 letne izkušnje (pa samostojno celotno računovodenje, pa še finance po možnosti)…
Sloncek
Nataša, najprer, najlepša hvala za pripravljenost pomagat! 🙂
Sem iz MB, študija pa sicer nisem še čisto končala, mi manjkajo še eni trije izpiti in diploma, ki jih nameravam naredit v čim krajšem času, ker pa že nekaj časa nimam več statusa študenta, že malo teče voda v grlo in sem zato začela iskati oz. se zanimati že zdaj, še pred diplomo.
Kakšno delo pa je to, vsaj približno? Kar ne morem verjeti, da se najde kaj, kar je primerno tudi za nas, filozofe! :))
Še enkrat hvala in lp, Maja
Pri prvi službi je bilo tako, da sem malo pred diplomo preko študentskega servisa našla delo za par dni. En teden po diplomi so me poklicali, da rabijo nekoga, da jim bo še nekaj naredil in tako sem ostala. Najprej sem še več kot pol leta delala preko napotnic (nisem še želela biti zabetonirana), nato pa so me na mojo željo redno zaposlili za nedoločen čas. Kmalu pa sem ugotovila, da to ni to in sem začela iskati novo službo. Prijavljla sem se na razpise in tudi kmalu res dobila službo v javni ustanovi (ne preko vez, ampak res preko razpisa!), kjer sem še danes in sem z njo zadovoljna.
LP Maja
službo dobila 4 mesece po diplomi na faksu. prvi dan po diplomi začela pošiljati ponudbe za zaposlitev (torej, kar tako, brez razpisa, v podjetja, za katera sem menila, da bi jim lahko koristila;)) in v državno uprravo…tu sem šla kar po spisku vseh ministrstev, uradov, agencij, čeprav so mi rekli, da itak velja prepoved zaposlovanja v drž. upravi), hkrati pošiljala tudi prošnje na vse primerne razpise. skupaj poslala cca 50-60 ponudb/prošen. Bila na 4 razgovorih! Trije negativni, en pozitiven. In to na ministrstvu, kjer sem ponudbo “poslala “kar tako” brez razpisa. So imeli takrat blazno povečan obseg dela, sprejeli so me za čas pripravništva. Veliko težje je potem službo obdržati. Meni jo je uspelo-s tem, da so me po pripravništvu (in opravljenem državnem strokovnem izpitu) razporedili na drug oddelek. kjer sem še danes. 5 let bo kmalu!!!
brez vsakih vez in poznanstev!
Jaz sem tudi imela prvo službo po faksu zagotovljeno, ker sem bila štipendist vlade – v državni upravi, s tem da sva na ministrstvu kjer sem imela štipendijo dva štipendista izvisela zaradi VIP (pač namesto dveh štipendistov sta prišla druga dva) in so bili v vladni kadrovski službi tko prijazni da so naju poslali na druge resorje, kjer so naju vzeli.
Potem sem naredila pripravništvo, dala čez porodniško in po pisanju na vse mogoče razpise dobila sedanjo službo, brez VIP.
A ja, na razpise sem se pa prijavljala kake 4 mesece….
lp
n
Oh, jej, Maja!
Čisto drugi konec Slovenije – na žalost.
Glede na tvoj odgovor sklepam, da si me napačno razumela. Ponujeno delo NIMA veze s filozofijo.
Je pa delo. Denar je soliden in reden, kar je najpomembneje.
Sem pa danes izvedela, da sta dva kandidata že v postopku izbora. Verjetno bosta sprejeta kar oba.
Srečno pri iskanju zaposlitve!
Nataša