Gumpec se najbrž malce šali (sploh z zadnjim stavkom!), po drugi strani pa seveda izpostavlja čisto možne scenarije (glede beta bralcev :).

“Na tem forumu so po večini ljudje, ki že znajo pisati.”
Ah. S tem se ne morem strinjati. Spljoh. 🙂
Pa ne (le) zato, ker domnevam, da je na tem forumu vendarle konkretno več bralcev kot piscev.
Ampak – kdo pa bi bili ljudje, “ki že znajo pisati”?
Nočem se zaplesti v filozofsko razpravo (pišem, torej sem :))), ampak kdo “že zna pisati”? Poskusim z opredelitvijo in nadgradnjami:
1. Pisati zna tisti, ki zna pisati 🙂 slovnično in pravopisno sprejemljivo in pomensko smiselno. (Zadostuje za marsikaj, kar pišemo.)
2. … in ki zna pripovedovati tako, da nas stvar pritegne in prepriča. Vsebina, karakterji, zapleti, razpleti, ozadja, sporočilo … (Aha, tu smo že bliže “pravim” piscem. Tu smo že bolj pri leposlovju; no, lahko tudi pri dokumentarnih zadevah /potopisi ipd./, poljudnoznanstvenih besedilih.)
3. … in ki ima dober, konsistenten, po možnosti čim bolj svež, izviren slog ter primerno (bogato) besedišče, je vešč suspenza ipd. (No, zdaj smo že skoraj tam. Rekla bi, da veliko knjig, ki zadostijo tem trem točkam, tudi tukaj pohvalimo.)
4. … in ki ima tisto nekaj. Esenco. Nekaj več, nekaj posebnega. Skrivnostno sestavino, ki jo vsi avtorji in bralci iščemo in tu pa tam tudi najdemo. 🙂 Ta je najteže opredeljiva, dvomim, da bi se dala naučiti (medtem ko bi se 1. in 2. točke lahko naučili, tretjo pa z vajo, zicledrom, mentorjem in ščepom talenta tudi sčasoma usvojili). Je tudi precej subjektivna. Pri prvih treh točkah lahko literarna kritika primerja, definira, vrednoti, ocenjuje, utemeljuje. Pri tejle pa ne več. Najbrž ji lahko rečemo tudi “okus”, čeprav je ta po mojem samo en delček te “esence”. Moj primer 4. točke so npr. Pokopališka knjiga (N. Gaiman), Povest o dobrih ljudeh (M. Kranjec), nekatere pesmi Menarta, Koviča, Makarovičeve. Za koga drugega bi bil to Harry Potter. Ali Mark Twain. France Bevk. Agatha Christie. Pri pomenovanju tega četrtega elementa bi lahko govorili o skrivnostnosti, klicu izročila, vzporednih svetovih, fantazijskem tripu, minulosti, psiholoških profilih itd. Spet – kakor komu, kakor za koga.

Če zdajle po svojih izkušnjah in mnenju potegnem črto, bi rekla, da večina “dobrih” (v narekovaju pač zato, ker je absolutna objektivnost pri umetnosti vendarle nemogoča) knjig odkljuka prve tri točke. Tiste, ki še četrto, pa običajno navajamo v temah tipa “moja naljubša knjiga”.

In če se vrnem k uvodu – kdo torej “zna pisati”? Smo tukaj res avtorji, ki se – pošteno pogledano samemu sebi v obraz – lahko prepoznamo v vseh treh ali celo v vseh štirih točkah?
Ali sploh obstaja avtor, ki – čeprav morda priznan, nagrajen – se lahko? Pri vseh svojih knjigah? Mislim, da ne, če je seveda dovolj samokritičen. Pri tu in tam kateri pa že. Čas, literarna kritika in še kaj so cedila, ki pokažejo, kdo jim je vendarle zadostil v taki meri, da je o(b)stal. Mi, avtorji, pač pišemo, se trudimo … do neke mere presojamo … a previdnost pri takih izjavah (da znamo pisati 🙂 ni odveč.

Moje delo, tako plačano kot neplačano, vključuje pač tudi to, da dobim na vpogled besedila, ki bi jih avtorji želeli objaviti v knjigi. In žal so večinoma taka, da ne zadostijo niti prvima dvema točkama. Pogosto niso pripravljeni brati ne leposlovja (kakovostnega) ne didaktične literature (kot sta tu že večkrat omenjeni knjigi A. Blatnika in M. Mazzinija idr.), se izobraževati o stvareh, ki predstavljajo “orodje” njihovega dela … Hudo jim manjka samokritičnosti ter širšega znanja (poznavanja) osnov literature, pisanja, lit. sredstev … Res pa je tudi, da založniki niso dolžni niti nimajo časa in ne denarja, da bi mentorirali začetnikom (ali “sredinčkom” :)). Največ mora avtor pač narediti sam. In zavest, da potrebuješ pomoč, znanje, zunanji pogled, da ni vse, kar si napisal, v skalo vklesan biser itd., je že prvi korak na poti proti (za zdaj še zelo) oddaljeni četrti točki. 🙂

Obstajajo razne delavnice (in verjetno tudi nekaj, kar ima tujina pod imenom “tečaj kreativnega pisanja”), ki so seveda plačljive (včasih je cena res simbolična, drugič malce višja), ampak kdor želi “delati na sebi” kot na piscu, bo priložnost izkoristil.

Testne bralce res lahko najdeš tudi tukaj, na našem forumu, in to zelo koristne. Seveda pa sta dva predpogoja: da je to, kar jim ponudiš v branje, “prežvekljivo” (verjetno bi marsikdo zavrnil tako nedodelano besedilo, kot smo ga videli na linku za e-knjigo Bogata & Razvajena), in to, da si pripravljen na konstruktivno kritiko, ki se lahko glasi tudi takole: ta in ta in ta odstavek bi dal ven, ker … (dolgovezenje, pretirana zastranitev ipd.); ta in ta značaj me ni prepričal, sploh ga ne “vidim”, treba ga je temeljito dodelati ipd.

No, pa sem napisala nekaj, kar bi že spadalo v temo “kako pisati”. 🙂

Kerstin, odlično si napisala.
Žebljica na glavico:)

Kerstin, kaj te je najbolj zmotilo pri besedilu Bogata & razvajena? Nedodelana vsebina, ali slovnica, mogoče celo izgled?
Meni osebno ne ustreza slog, ampak pustimo zdaj to.
Drugače si se pa razpisal :).

Hey Maček!

Kerstin je bejba :))
Moraš bolj natančno brati njene prispevke.

@Maček

Slovnično in pravopisno je to besedilo tako porazno, da na kaj takega še nisem naletela – vsaj ne v besedilih, ki naj bi sčasoma postala “knjiga” (kaj šele v končnih izdelkih). Taka nedodelanost lahko tako močno okrni sposobnost “normalnega” branja in sledenja zgodbi, da je že tu velika ovira. Za “hec” sem lektorsko preletela prvih nekaj vrstic besedila:

[img]https://fbcdn-sphotos-g-a.akamaihd.net/hphotos-ak-prn2/t1/1510842_606361406079656_1082180091_n.jpg[/img]

Pa če pustimo vejice, pike, podpičja, klicaje, vprašaje itd. ob strani – besedilo, vsaj tale vzorec, ki ga ponuja spletna stran, ni niti členjeno na odstavke. Ne po vsebini ne po času (poteku) zgodbe ne pri dialogih (to je mučenje bralca, sploh pri e-knjigi, kjer menda ne gre po papirju :)): “…” “…” “…”). Spet – svoje mnenje podajam le na osnovi odlomka, dostopnega na spletu (kjer po navadi objavimo tisto, o čemer menimo, da bo najbolj pritegnilo bralca, mar ne?). Besedišče je revno (npr. v prvih 5 vrsticah je dvakrat fraza “kaj početi”), nerodno (“pridobila sem upanje”), napačno (“nima možnosti da bi me premerjala z otroci” – mimogrede, v tem citatu so tri napake). Pripovedni tok je na ravni “spisov”, kakršne smo pisali v OŠ in SŠ (nisem literarna teoretičarka, zato ne znam postreči s strokovnimi izrazi za te vrste “osnovno” pisanje). Pa še kaj bi se našlo. Ampak če bi bilo slovnično in pravopisno vsaj za silo urejeno (ter členjeno v odstavke), bi verjetno marsikdo prebral. Morda ne ravno marsikdo s tega foruma, a vendarle.

Na zadnjem literarnem večeru me je voditeljica povprašala o spoštovanju do bralca. Moje mnenje je pač tako – kdor izda takšno knjigo, ne ve, kaj to sploh je. Sama pri svojih delih – pa čeprav sem po poklicu lektorica in urednica – vedno še vsaj malo “cvikam” (kaj pa, če sem kaj spregledala – zlasti kakšno butasto napako tipa continuity ali kakšno “faktografsko” ali “realno” napako; pri Jedcih rži me je npr. neka bralka opozorila, da sem ga polomila s sončno obsijanostjo gorske stene in smerjo, kamor je ta obrnjena) in dajem v branje čim več ljudem, saj več glav več ve. Moje spoštovanje do bralca je globoko. Kar pa počnejo tudi nekatere bolj znane založbe z natisnjenimi knjigami (npr. s prevodi tipa Počivam moj kovček /I rest my case/, če karikiram), pa je tudi zelo zelo daleč od spoštovanja bralca (in navsezadnje knjige kot take).

In če tu samo omenim še nekaj, kar opažam zadnje čase: med mladimi avtorji so že taki, ki producirajo besedila, ki se berejo kot slab prevod v slovenščino. (No, tako bi si morda razlagali take nenavadne in okorne besedne zveze, kot jih najdemo v odlomku tukaj:
http://www.pasadena.si/knjigarna/?id=102412 )

Kerstin,

kaj pa si ti misliš o knjigi Emma Storm? Bi jo izdala, če bi jo dobila v uredniške roke? Ta knjiga kar dviga prah…pa ne izgleda ravno zanimiva.

Lp

Take teme me načeloma privlačijo in zanimajo. Seveda pa je spet vse odvisno od tega, kako je napisano (v vseh smislih, naštetih v prejšnjih postih :).

Jaz osebno se zgražam, ker založniki gledajo le na zaslužek. Tako objavijo neko zanič knjigo, ki ima zanimiv naslov, temo… Popljuvajo pa knjige, ki so dejansko dobre, a nimajo prav posrečene teme…

…
..
.

[center]Maček
in še nekateri drugi, ki se podpisujete z G.

Re: kako izdati knjigo

| 04.02.14 | 21:39 |[/center]

Jaz osebno se zgražam, ker založniki gledajo le na zaslužek. Tako objavijo neko zanič knjigo, ki ima zanimiv naslov, temo… Popljuvajo pa knjige, ki so dejansko dobre, a nimajo prav posrečene teme…

[hr]

Ko malo poenostavim vaš zapis:

  »Jaz osebno se zgražam, ker založniki gledajo le na zaslužek.
  Tako objavijo neko [sic!] […] knjigo, ki ima zanimiv naslov, temo…
  Popljuvajo [?] pa knjige, ki so […] dobre, a nimajo prav posrečene teme…«

Ali se zavedate kaj ste napisali? Jaz se nad vašim pisanjem ne zgražam.
Vsak, celo (pod)povprečni založniki (ali uredniki), pogledajo prvi in zadnji stavek tipkopisa
in ne zapravljajo časa, temveč mižijo na eno oko in z drugim kukajo »le na (svoj?) zaslužek.«
Zadeve se zdijo precej temačne, tudi takrat, ko ni teme.

Morda še to: manire so stvari, ki jih ljudje imajo ali nimajo; včasih temu rečejo tudi občutek za sočloveka.
Ali se vam – gumpec – ne zdi nenavadno in običajeno, da Kerstin, za njenim hrbtom imenujete bejba
– in to z malo začetnico?

…
..
.

Moj nick je registriran, ne uporablja ga nihče drug kot samo jaz, če imaš to v mislih.

Manir se človek nauči. Lahko se jih je naučil več ali manj. Mislim, da sem se jih nekaj malega naučil, če ti misliš drugače, saj veš, vso pravico imaš do tega in sigurno bi se dalo na temu še veliko postoriti. Torej bi bi te prosil, da me na manirske spodrsljaje opozarjaš še naprej.

Isto je z občutkom do sočloveka. Precej nov sem v tem. Opozorila in vodenje bodo pri meni vedno dobro sprejeta.

Na tem mestu javno sprejemam tvojo kritiko. Imaš prav, ona je Bejba z veliko začetnico. Hvala, ker si me opozoril tudi na to. (Vsaj za moškega jo nisem zamenjal, hvala bogu, no a ne)

G.

Če koga morda zanima izdajanje elektronskih knjig, sama ustvarjam na BookRix.de. Registracija je brezplačna, avtorske pravice pa obdržiš. Knjige so tako objavljene v več kot 60 e-trgovinah, tudi na Amazon.com, dobiš pa 70% od neto cene. Tudi avtorske pravice obdržiš.
LP

MysteryLadyDeluxe , mi poveš kaj več o e knjigah?

MysteryLadyDeluxe, tudi mene zanima kaj več o tem. Sama sem namreč napisala knjigo in je tik pred tiskom. Bi jo pa definitivno rada izdala tudi v e-obliki. Prosim, če mi lahko kaj več o tem poveste, lahko tudi preko maila.

[code]

[/code]

[list]Silvester Škerl: [i]Nekaj o izdajanju knjig[/i], Dom in svet (Ljubljana), 1933, letnik 46, številka 7/8.[/list]

[code]
[code]
[/code]
[/code]

MyD, tale pravila so pa natančna… 😉

[code]

[/code]

[list]
[*]Andrej Mrak: Dvorni založnik slovenskih modernistov
60-letnica smrti knjigotržca in založnika Lavoslava Schwentnerja (1865-1952)
RTV Slovenija — 30. december 2012 ob 19:40

[code]
[/code]

[center]° ° ° [img]http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/12/30/64949270_rodoljubnizaloznik_show.jpg[/img] ° ° ° [img]http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c7/Lavoslav_Schwentner.jpg[/img] ° ° °[/center]

[code]
[/code]

[*]Lavoslav Schwentner (1865–1952) | švéntner | ° Wikipedija, prosta enciklopedijea
[*]Lavoslav Schwentner (1865–1952)[/url] ° Slovenska biografija
[*]Lavoslav Schwentner (1865–1952)[/url] ° Celjskozasavski.si,
Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja.
.
[*]Zbornik Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner [2012] je izšel novembra 2011
v založbi Antikvariata Glavan in podjetja UMco [/list]
[list]
[*]Knjigotrštvo ° dLib.si
[*]Založništvo ° dLib.si[/list]

[code]

[/code]

Lyncey, lahko me kontaktiraš na e-mail: [email protected]

Lea84, lahko me kontaktiraš na e-mail: [email protected] LP

[code][right]Elektronska knjiga[/right]
[/code]

[list]
[*]Elektronska knjiga;
[*]Brezplačne e-knjige (ebook)[/url];

Eee, preberi (v)s(e)bi[/url]!

[img]http://strancar.com/strancarShop/images/product/epub%20platnica%20mala.jpg[/img]

Matjaž Štrancar, EPUB [i]in osnove elektronskega založništv[/i]a, 2013. >>> cobiss.[/list]

[code]
Elektronska knjiga
[/code]

MyD, tele brezplačne e-knjige so super. Eno sem si že naložil. 😉

Z današnjim dnem smo dobili novo junakinjo foruma “kako izdati knjigo”

http://www.elektronske-knjige.si/knjiga-preko-vseh-meja-lea-jerancic.html

Čestitam lea84!

Maček, a si vidu :)?

Da, Gumpec, sem ;).

 
         Re: kako izdati knjigo

            gumpec | 28. 03. 2014 | 18:36

              in

            maček  | 04. 04. 2014 | 09:45

[hr]

[center]Ni jasno, kdo od vaju in zakaj z rdečimi piksli, je natipkal:[/center]

[center][b]POZOR: Knjiga je primerna za starejše od 18 let.[/b][/center]

Noben od njiju ni to napisal 🙂 jaz sem rekla naj to napišejo, ker vsebina ni primerna za mlajše od 18 let 🙂

     
……………………………………………………………………………………………………………………………
     
     [b]lea84[/b]

          [b]POZOR: Knjiga je primerna za starejše od 18 let.[/b]
        … [V]sebina ni primerna za mlajše od 18 let[!] 🙂

……………………………………………………………………………………………………………………………

     lea84, nimam občutka, da ste kaj novega napisali.

     Uporabili ste le druge besede, ker še danes rdečega opozorila ni na vseh treh spletnih straneh.
     Niste napisali ‚zakaj‘ je bolj pomembna starostna meja, kot zrelost bralk in bralcev.
     Iz opisa in odlomkov ni razvidno nič kaj posebej vznemirljivega, kar bi upravičevalo takšno
     opozorilo. Slika na naslovnici ne kaže na karkoli nespodobnega ali prav vznemirljivega,
     pa še nobenega posebnega opozorila ali podnaslova ni na naslovnici.
     Še bolj, kot zavedanje glede neprimernosti vsebine in avtocenzure, je zanimivo vprašanje:

        Kako boste učinkovito nadzorovali prodajo e-knjig?

     Samoumevnost ne zadeva le pisanja, pomembno je kako se lotite predstavitve in trženja.
[list]
Pri pisanju je treba biti natančen, kar še bolj velja za napisano. Pred objavo je dobro preveriti mnoge podrobnosti, ne oziraje se na založnika in njegove interese. Tipkovne napake, smiselne ter vsebinske pomote je možno hitro in enostavno popraviti, zlasti na spletišču in tudi v e-knjigah. Enako velja za tipografsko oblikovanje (format strani, robovi, izbor pisave, število znakov v vrstici, delitve na koncu vrstic, naslovna stran, izbor ilustracij in slikovnega gradiva ipd.), kakor tudi za manjši ali večji izbor besedila za poskusno branje.

Vse omenjeno in še dodatni, (ne)vidni detajli služijo dosledni (samo)predstavitvi izdelka.

Morda bi bilo bolje, ko bi sliko avtorice obrnili, da ne obrača hrbta besedilu in ne gleda stran.

[/list]
……………………………………………………………………………………………………………………………

                       Oprostite, kako sem – slečena.

                       [sup]Williams Tenneessee (1911–1983), Steklena menažerija[/sup]
     
……………………………………………………………………………………………………………………………