kako izdati knjigo
Ne vem kaj ni jasnega pri tem, če je napisano, da knjiga ni primerna za mladoletne. Vsak ve kaj to pomeni. Ko sem jim poslala knjigo v branje in so jo prebrali, so rekli, da morajo napisati opozorilo, da je pač knjiga za odrasle. Oni že vejo kaj morajo napisati pri tem, ko prodajajo knjigo. In če se njim zdi primerno, da to napišajo, je meni popolnoma ok. Ne vem zakaj bi se moralo na naslovnici videti, da je knjiga pač erotika…bi morala dati človeka, ki seksata gor ali kaj?? Ne vem no, to se mi ravno ne zdi nekako primerno za naslovnico. Naslovnica je popolnoma primerna vsebini knjige, ki človek, ki jo prebere točno ve kam paše.
Vsak vedno samo nekaj pljuva kaj je narobe, kako bi se lahko drugače naredilo. To je pač slovenska foušija. Ponosna sem na to naslovnico. Točno tako sem želela imeti, preden sem knjigo napisala in sem se pošteno potrudila, da je izpadla taka kot je. Ja, seveda, vedno sem vesela kakršnekoli kritike, ki bi lahko izboljšala knjigo, vendar ne kar se tiče naslovnice in kako naj knjigo promoviram – to je popolnoma moja stvar, pa tudi če bi bila naslovnica popolnoma črna za moje pojme. Kar se pa tiče vsebinskih kritik, pa vse sprejmem z nasmehom na obrazu, saj s tem samo izboljšam svoje pisanje.
Pozdravljeni, mene pa zanima, kako je z izdajo knjige v samozaložbi?
Je že kdo izdal knjigo v samozaložbi in koliko izvodov priporočate, da se natisne? Pa katero tiskarno priporočate?
In kako ste potem knjigo tržili – ste imeli kake predstavitve v knjižnicah, knjigarnah, v osnovnih in srednjih šolah (če je bila knjiga primerna za osnovnošolce, srednješolce)? Ali ste jo tržili po Facebook-u, mailu, blogu?
Najlepša hvala za vaše odgovore,
lep dan 🙂
Odvisno, za kakšno knjigo gre. No, vendarle ne vem kako hudih odstopanj danes ni, saj mentaliteta, da je knjiga nekaj, kar mora biti zastonj (ob boga dano ali kako?), še vedno trmasto vztraja, in to celo pri ljudeh, ki se poklicno ukvarjajo s književnostjo. To pomeni: zakaj bi knjigo kupil, če pa jo lahko “dobim zastonj” v knjižnici?
Odvisno je tudi od tega, koliko izvodov nameravaš podariti (kot darila prijateljem, kolegom, kot recenzijski izvod, “promocijo”, v dobrodelne namene … – pri meni se ta številka giblje okoli 50).
Izključno za prodajo bi po svojih izkušnjah rekla, da je 70 izvodov čisto dovolj. Pri tem pa se dogovoriš s tiskarno, če je mogoče, da shranijo “tiskarske plošče” (ne vem, če sem se prav izrazila), če pa gre za digitalni tisk, pa itak ni problema – in če se ugotovi, da je povpraševanje po knjigi večje, se knjige dotiskajo.
Trženje? No, tu vse skupaj postane resnično absurdno. Takole je:
1. Če želiš knjigo sama prodajati (z računom, torej ne le fizičnim osebam, ki rečejo, da ne potrebujejo računa, ampak šolam, knjižnicam itd.), moraš imeti neki status (društvo, s. p., samozaposleni v kulturi ipd.).
2. Če tega nimaš, se moraš obrniti na distributerja. Z njim skleneš avtorsko pogodbo (to lahko tudi brez kakega prej omenjenega statusa). On ti odbije maržo (50 ali 60 %), potem je tu še DDV, tako da recimo od knjige, ki stane 10 €, dobiš okoli 2 €. Za vseh 70 prodanih knjig torej 140 evrov.
3. Če se sama ponudiš za nastope po šolah, knjižnicah, ni veliko upanja, da bi za to dobila honorar ali vsaj poplačilo potnih stroškov. Se pravi, da v tovrstno “trženje” vlagaš svoj čas in denar (za pot). Pri tem pa na takih predstavitvah – razen spet izjemoma (znan, popularen oz. uveljavljen avtor, publika, večinoma sestavljena iz sorodnikov in prijateljev, nadvse izzivalna vsebina knjige ali kak škandal, povezan z njo, stvarna literatura o prebivalcih nekega kraja ipd.) – pogosto ne prodaš niti ene knjige (zlasti to velja za otroške).
4. Podobno je s trženjem po spletu (blog, FB, mejl …). Kdor te pozna, pozna tvoje delo in si obeta prijetno branje, bo morda kupil; sicer pa bo tvoja ponudba zelo verjetno hitro romala v koš.
Če knjigo izdaš pri kakšni založbi, bo morda deležna vsaj malce več širše promocije, sploh če je založba znana, uveljavljena. Tudi založbe krčijo ne le programov, ampak tudi naklade, saj se knjige pač ne prodajo. Manj knjig natisneš, višja je stroškovna in s tem tudi maloprodajna cena. In začarani krog je sklenjen.
Upam, da te nisem zamorila. 🙂 Dobro je vedeti, v kaj se spuščaš, preden se spustiš. 🙂
Lp,
Kerstin
Pozdravljena, geslo “zakaj bi kupoval, če lahko dobim v knjižnici” bi lahko potem prineslo več članov v knjižnice, saj jih v knjižnice hodi le 25% prebivalcev naše državice (na Danskem je recimo ta številka 75%). 😀
Je pa fajn, ja, plačaš npr. 14 evrov, pa imaš eno leto vse zastonj, na nizozemskem ali kje že, mislim, da so članarine cca 40 in cca 60 evrov (!), odvisno od statusa.
Praviš 120 izvodov mi bo uspelo prodati. Hvala ti za ta podatek. 🙂
Če smem vprašat, kako je pri tebi, imaš odprt s.p., si našla distibuterje , …?
Res je, da bi marsikdo izbrisal mejl o promociji, pa ga ne bi mikala tudi objava na FB ali blogu, ampak vredno je poskusiti tudi na ta način, mar ne? Saj v bistvu ne stane veliko.
Lp
Bo zgledalo malo offtopic, ampak tale primerjava številk vseeno ni.
Očitno je v Sloveniji manjši odstotek bralcev kot na Danskem, posebej, če se zavedamo, da se tam proda približno šestkrat več knjig.
Imamo pa precej več piscev:
“A 2004 study showed that over 25% of all Danish adults read fiction every week. In 2010, 1717 fiction books were published in Danish and in the same year Denmark’s 521 public libraries issued a total of 31 million books.” (http://denmark.dk/en/lifestyle/literature/)
V Sloveniji izposoja na dom v 2009 23 milijonov enot (odšteti je seveda treba neknjižno gradivo in morda tudi podaljšanja? – ali kak knjižničar ve, če in od kdaj se podaljšanja računajo kot izposoje?), v 2010 pa je bilo objavljenih 1.315 leposlovnih knjig, v 2011 1.456 – približno vsaka druga izvirna.
Slovenci smo torej nekje bolj učinkoviti kot 5,5 milijona Dancev, hehe.
Enaa1,
pred časom sem brala, da pri nas berejo 3 odstotki prebivalstva. Tako se mi zdi tvoj podatek o 25 % ljudi, ki so včlanjeni v knjižnice, prav spodbuden. 🙂
Ne pravim, da boš prodala 120 izvodov. Mogoče jih boš 50. Mogoče 500 ali celo 1000. Nisi napisala, za kakšno knjigo gre, tudi tvoja identiteta mi ni znana. Knjige uveljavljenih “bestseleristov” (hehe, kakšno besedo sem scoprala), kot je Desa Muck, se prodajo v lepih (vsaj za današnje pojme) nakladah. Ali kakšna zanimiva/provokativna stvarna literatura, razni priročniki za samopomoč, kuharice, avtobiografije zlorabljanih, misic ipd. tudi. Po mojih izkušnjah je najtežje prodati pesniške zbirke in slikanice.
Jaz sem šla v edino samozaložbo, ki sem jo “naredila”, z AP, pri čemer sem se vnaprej zavedala, da ne le, da ne bom nič “zaslužila”, ampak bom morala še sama kaj primakniti. Ker pa sem imela objektiven razlog, da s knjigo nisem hotela čakati, sem sklenila narediti izjemo. Sicer sem namreč do samozaložbe zelo skeptična; o tem sem v tej temi že pisala, zato se ne bom ponavljala.
In zakaj ne kupujemo knjig? Iz malega raste veliko … Če že otroku ne privzgojimo ljubezni do knjig (kar sicer ni težko, saj se z ljubeznijo do poslušanja zgodb/pesmic tako rekoč rodijo), zavesti, da je knjiga lahko dragoceno in čudovito darilo itd., ne moremo pričakovati, da bo odrasel sploh bral, kaj šele knjige kupoval. Zanimiv pojav pa je, da – kot omenja insajder veliko število piscev – bi pri nas mnogi ljudje knjigo (ne bi je brali, ne kupili, ne si je izposodili, temveč) napisali. 🙂
Vsekakor me zanima, kako se bo odvijala tvoja izkušnja. Želim ti veliko sreče – pa dobrega lektorja, urednika in tržnika!
Kerstin,
najlepša hvala za lepe želje. Zaenkrat je še vse shranjeno na mojem računalniku – bolj ko ne osnutki. 🙂 Ko in če se bom pa resno lotila samozaložništva, mi bodo tvoji nasveti prav prišli. Veliko ljudi danes izdaja knjige v samozaložbah, jaz bi izdala bolj ko ne za hobi, ne ravno, da bi mi bilo to delo, ker smatram, da se v Sloveniji ne da preživeti samo s pisanjem knjig.
[list]
.
. .
. . .
. .
.
[list]
enaa1 in/ali enaaa1,
nekaj dodatnih možnosti – pssst – le ∀[ = za vse; for all; for any; for each ]:
[*]Samozaložba
[*]Selbstverlag
[*]Self-publishing
+
[*]Samozaložništvo – odskočna deska za mlade literate?
Zakaj je mladim literatom težko doseči »break-through«? (2. 5. 2013)
+
[*]samozaložništvo
[*]samozaložba
− [ minus ]
[*]samozaložba site:med.over.net[/list]
ipd. = in podobno.
.
[hr]
[list]
Tole je malo mimo:
[*]Samizdat
[*]Samizdat en (rus.: самизда́т, IPA: [səmɨzˈdat])
[*]Portal:Literatura[/list]
itd. = in tako dalje.
itn. = in tako naprej in/ali in tako nazaj.
[list]
[/list]
.
. .
. . . Bodite pozorni: naslov teme bi se lahko glasil: kako objaviti in ne kako izdati knjigo
. .
.[/list]
MyD, ne vem, kaj si hotel/a povedati. 🙂
Tu nastaja problem, ker v Sloveniji poznamo izraza izdati in objaviti, v tujini pa poznajo le izraz izdati.
Seveda lahko svojo knjigo objavim v e-obliki in jo prodajam po spletu … ali pa se lotim pisanja npr. bloga, kjer bi z vsako objavo na blogu objavila npr. eno poglavje.
■
■ ■
■
[list][list][list]
◡◡◡◡◡◡: Katarina:))))))
▶ Društvo slovenskih založnikov[/url]
▶ Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev
[/list][/list][/list]
[right]
□
□ □
□
[/right]
Ne vem koliko stane pri založbi, ti pa lahko iz prve roke povem kako je pri samozaložbi. Sama sem tik pred izdajo svoje druge knjige, trenutno je druga v tisku, enao imam pa v prodaji. Vse skupaj me je prišlo:
– zavarovanje avtorskih pravic: 61eur
– lektoriranje: 200 eur (kolega mi je lektoriral, zato je ugodneje prišlo)
– naslovnica in oblikovanje: 270eur (naslovnico sem skoraj celo sama naredila, le slika, ki sem jo kupila je bila za plačat in potem oblikovanje v obliko za tisk)
– tisk (dala sem tiskat 300 izvodov): 700eur, vendar je to ekstra poceni, drugače se cene tiska gibljejo od okoli 1500eur naprej.
Ne izdajat v samozaložbah ali pri neuveljavljenih založbah. Takih, ki izdajajo tudi mladim avtorjem je ogromno … recimo Center za slovensko književnost je ena taka založba ali pa Litera … morda celo kakšen Ekslibris, niso ravno najboljša založba na svetu, ampak izdajajo pa marsikaj/imajo relativno nizek prag objavljivosti. Nasploh je pa bolje začet z revialnimi objavami (Mentor, Literatura, Sodobnost) ali objavami na spletu (recimo Locutio, LUD Literatura), se udeleževat delavnic (za kratko prozo in poezijo jih je ogromno, res ogromno … ) in izdat šele, ko kot avtor dozoriš … in ko se sprosti kako mesto v programih. Tisto leto ali dve se splača počakat in delat na tekstu. Tako se pride do objave … v Sloveniji je založb za solidne (in celo slabe) avtorje več kot preveč … če vam nikjer ne izdajo, ste preslabi. (Glede na to, kaj vse izhaja ni nobeno zagotovilo, da ste vsaj solidni niti v primeru, da vas objavijo … ) Ali pa preslabo poznate trg.
NOVA ZALOZBA!
http:// http://www.lektor/bm.com
Založba BoMa je nova založba. Ustanovili smo jo decembra 2014. Ob ustanovitvi smo si zastavili cilj postati založba s poudarkom na leposlovni in strokovni literaturi. Temu bomo prilagodili naš knjižni program.
Zanimajo nas življenjske teme za otroke in odrasle. Preizkusiti se želimo na vseh področjih, za katera ocenjujemo, da smo jim kos.
Naše področje izdajanja je:
Leposlovje za otroke: slikanice, pesniške zbirke, gledališke igre in romani.
Leposlovje za odrasle: pesniške zbirke, eseji, dramski prizori in romani.
Strokovna literatura: strokovne in znanstvene monografije, učbeniki in priročniki.
Knjige izdajamo v elektronski in klasični verziji, v broširani in/ali trdi vezavi.
Naklada: najmanj 100 izvodov.
Imamo svojega oblikovalca, lektorja in distributerja.
Želimo biti založba, ki izdaja knjige za vsakogar. Pred seboj imamo bralca, ki želi knjigo kupiti in jo tudi prebrati, zato mora biti temu tudi cenovno primerna. Marketinški pristop temelji na kakovosti opravljenega dela, predvsem pa na finančno sprejemljivi in ugodni knjigi.
.
Mag. Bojan Macuh
Direktor in odgovorni urednik
Lektoriranje in izobraževanje Bojan Macuh s. p.
Stara ulica 9
9000 Murska Sobota
Prodaja in uredništvo:
GSM: 041 526 206
E-poštni naslov: [email protected]
Nismo zavezanci za DDV.
ZA AVTORJE
1 Pošljite jezikovno pregledano knjigo na e-naslov: [email protected]
kot priponko v rtf formatu.
2 Napišite kratek povzetek vsebine z opisom konkretnih dogodkov in razpletom, če gre za roman (400 besed).
3 Dodajte kratek opis svojega dosedanjega literarnega opusa (ne zgolj vpogled v cobiss).
4 Ne pošiljajte fotografij, predlogov za naslovnice ipd. To oblikujemo sami.
5 Velikost črk 11 – 12, pisava arial.
6 POMNITE: brez presledkov med vrsticami, brez oblikovanj naslovov, poglavij, glave, noge … Pošljite le eno datoteko.
7 Upoštevali bomo samo besedila, ki ste jih poslali zgolj naši založbi.
8 V poslani pošti potrdite, da ste seznanjeni z vsebino, ki jo imate pred seboj.
ODGOVOR boste prejeli najpozneje v mesecu dni, predvidoma pa v štirinajstih dneh.
Na nepopolne maile ne odgovarjamo.
Lep pozdrav vsem, hvala, izvedela sem veliko koristnega.
Nečesa pa ne razumem, Kerstin.
Ali si prepričana, da je težko prodat otroško slikanico? Moje informacije so ravno nasprotne – da že s prodajo po knjižnicah (mestnih, šolskih, vrtčevskih) pokriješ stroške naklade (te so cca 5000eur za 1000 izvodov, A4 format, 14 listov, obojestranski barvni tisk). To me zelo zanima, ker se odločam za samozaložbo svoje prve slikanice. Na kredit. Hvala za kakršnekoli informacije,
Tadeja
Poglejmo. Andraž spozna knjižnega molja je izšla pri ugledni založbi z ilustracijami uveljavljene ilustratorke. Knjižnični odkup je okoli 260 kom, kar z ocenjenim rabatom (knjižnice ne kupujejo po polni ceni) znese, recimo, okoli 3200 €. Tu niso vštete šolske knjižnice. Znano pa je, da zadnja leta denarja za nakup knjig nimajo, govori se celo o nekih prepovedih nabave novih knjig (ker pač ni denarja), tako da dvomim, da so šol. knjižnice po SLO kupile skupno vsaj 100 izvodov.
Zmajček Hihitajček je izšel pri neznani, majhni založbi z ilustracijami (kolikor mi je znano) dokaj neznane ilustratorke. Knjižnični odkup: 84 kom, kar je prineslo okoli 500 €.
Knjig ne bi kupoval nihče. Tudi jaz sem nekoč, na začetku svoje trnove, pardon, pisateljske :)) poti naivno mislila, da starši radi otrokom vsaj občasno kupijo kakšno knjigo. Mnogi starši. Ah, grenkost naivnosti. 🙂 Za vsak plastik fantastik je denar, za vsako bodisi iz samega cukra in E-jev zmešano ali pa ultra bioekonatur sladkarijo je denar, denar je celo za Applove GSM-e in računalnike, da o tablicah, psp-jih itd. sploh ne govorim … Za knjigo ga pa ni. Otroci ne vedo, kaj je knjiga – v smislu, kako zelo dragocena in prijetna je lahko, kako zelo osebno darilo je to lahko itd.
Res je, da se v imenu “pravljic” pojavlja tudi veliko šunda, žal. Knjig, izdelanih slabo po vseh merilih (vsebina, struktura, jezik, besedišče, lektura, oblikovanje, ilustracije, vezava …). Tisti starši, ki so sami bralno razgledani, lahko in znajo (če le tudi utegnejo) malčkom izbrati oz. svetovati dobre knjige. Tudi tu se odpira tema, predolga, da bi jo v globino načela.
Mislim, da si lahko iz napisanega ustvariš kolikor toliko realno sliko. V najboljšem primeru bi jaz računala na sredino med 500 in 3200, razen če imaš iz kakih “notranjih” razlogov realno upanje, da bo katera knjižnica (ali več njih) odkupila na kupe izvodov.
Srečno!
Kerstin, najlepša hvala za hiter in izčrpen odgovor.
Očitno to ni sanjski poklic. Sodila sem po sebi – moj otrok je odraščal s knjigami in pri dvajsetih še vedno bere (dobre knjige za odrasle, seveda). Bom še malo prespala, potem pa razmislila kam z vsemi rokopisi. Zaslužka sicer nisem pričakovala, ampak minusa si pa ne morem privoščiti. Očitno bi morala biti zadovoljna, če bi kakšen založnik slikanico sploh izdal, ne da bi dobila honorar. Mimogrede, delam z otroki in moje zgodbice so jim zelooo všeč. Zato sem tudi pomislila na izdajo.
Lep pozdrav,
Tadeja
Zdravo, želim izdati knjigo v samozaložbi. Gre za knjigo ilustracij, poleg njih pa so dobesedni navedki iz Sartrove drame “Zaprta vrata” po prevodu Drage Ahačič. Verjetno bi morala pri založbi, kjer je izšel prevod, prositi za avtorske pravice? Gotovo ni dovolj, da na začetku knjige napišem iz kje izhajajo citati.
Evo, jaz sem (tudi) izdal knjigo v samozaložbi, a se soočam, kar je sicer najbrž logično in je to marsikdo že na lastni koži ugotovil in izkusil, da ni bralcev, saj ni promocije. Sicer se lastna hvala pod mizo valja, knjiga se mi zdi dobra, z elementi Hesseja, ki mi je sicer zelo ljub pisatelj; besedila čakajo na objavo, mislim, še druga, kar je nekako odvisno od dobre volje založbe, ali kako se temu reče, tako da so sponzorji nadvse dobrodošli, ali pa že, če se kdo zanima, bi bilo to po moje že precej dobrodošlo.
Povezavi:
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=278401792
http://www.buca.si/index.php?nav1=knjigarna&nav2=izdelek&id=4316
mail za morebitne interesente: [email protected] (buča je predstavljena bolj okvirno, preko maila je mogoče knjigo dobiti za veliko nižjo ceno, vem da je bučina cena nabita)