Ali se vas kaj dotakne, če kdo pokritizira oziroma se pritoži nad vašo jedjo, češ da recimo ni okusna?

Če kaj ni dobro, že sama vem, da ni dobro, tako da me njihova kritika ne preseneti.

Če je na podlagi osebnega okusa (“tole bi bilo lahko bolj slano/pikantno/trdo/mehko/) se ne sekiram, vsak ima svoje predstave o tem, kakšna naj bi bila neka jed.
Ne prenesem pa ljudi, ki se zmrdujejo nad vsem in jim “ni dobro” to, pa ono, pa tega ne bi pa onega. Take pošljem za štedilnik, pa naj si sami kuhajo.

Včasih znajo rečt da je premalo slano al premalo sladko. A poznajo moj odgovor, da naj si dosolijo ali pa sladkajo. Ampak to bolj sebi rečejo na glas, ker so navajeni na bolj slano/sladko.
Glede okusa samega pa nikoli nobenih pripomb.
Glede soli, sladkorja pa se ne zmenim in nekako vejo.

Ti si zagotovo ena izmed tistih, ki jim je iskrenost na prvem mestu?

Ampak, da bi pa kuharici iskreno povedala, da ni skuhala dobro, to pa ne. Je treba bit hvaležen, tudi, če je na meji užitnega.

Tu ne gre za jedi, ki jih že zaradi sestavin nekateri ne marajo, ampak za jedi, ki so enostavno narobe pripravljene, so premastne, preslane, preveč ali premalo pečene … Ne mi rečt, da če dobiš prepečen in presušen zrezek, da ga hvališ, da poješ premalo pečenega piščanca? Ali pa zažgano pecivo?

Jaz rečem, sploh domačim ali pa prijateljem. Ne kritiziram malenkosti, ampak če je čokoladna torta suha in ima celo malce priokusa po zažganem, bom pa to povedala. In kuharica mi je bila hvaležna, saj je tudi sama vedela, da pecivo ni tako kot bi moralo biti.
Rečem sicer zelo nežno, recimo meni se zdi, da bi lahko bil čas peke krajši, pa potem vidim, kakšen je odziv.

Zunaj pa tudi, včasih hrano celo zavrnem, si moreš mislit?

Kritik še nisem dobila, pa se mi zdi, da bi sama vedela, če bi res kaj zamočila. Je pa razlika, če nečesa preprosto ne ješ ali pa je jed res tako slabo pripravljena, da je zato ne vzameš. Kot gostja povem, če česa slučajno ne jem, nikoli pa nisem kritizirala hrane, ki sem jo dobila na krožnik. Pa tudi potrebe ni bilo.