Kako naj jo zaščitim?
Moja hčerka je v šoli nadlegovana. Uničujejo njene šolske potrebščine, skrivajo ji njena oblačila in tudi fizično in verbalno nasilje je prisotno. V enem tednu je padla po stopnicah in le višjim silam se lahko zahvalimo, da hujšega ni bilo, naslednji dan jo je nadlegovalka očitno spotaknila, da je s košaro za malico padla po hodniku. Ko je stresla malico so jo še zmerjali. Baje je videla in slišala dogajanje učiteljica sosednjega razreda, a ko sem jo povprašala po incidentu, se je delala, kot da ne ve za kaj gre. V času šolanja na daljavo je deklica prav zacvetele sedaj pa je spet čisto uničena. »Zanimivo« je, ne učitelji in ne sošolci nič ne vidijo, nič ne slišijo in nič ne vejo. Bila sem že pri ravnatelju, imeli smo izredni sestanek, a vsi tajijo. Hčerka je res da bolj poseben deklič. Ima poseben, drugačen stil oblačenja in tudi sicer je njen videz poseben, je pa kulturnica in super odličnjakinja, nadarjena na vseh možnih področjih, od športa do umetnosti. Ne druži pa se z vsakim, saj njena glava kar naprej nekaj melje in nima časa izgubljati na ljudeh, s katerimi nima nič skupnega. Tako na oko bi rekel, da je precej inrovertirana, pa ni. V privat času ima veliko prijateljev. Živi v svojem svetu, v katerega ne sprejme vsakega. Kljub njeni drugačnosti, pa nima nihče posegati vanjo, jo nadlegovati, šikanirati in nad njo vršiti fizično nasilje. Ne vem več kaj naj naredim, da zaščitim hčerko, ki v šolo noče več hoditi.
Prijazno, a odločno vztrajaj pri ravnatelju. Naj uredi sestanek z učitelji. Ti potem spremljajo zadevo. Če en deluje, naj se pogovori tistimi učenci, ki izvajajo nasilje, po potrebi tudi z njihovimi starši. Daj mu jasno vedet , da je dolžnost šole (pri čemer je vloga ravnatelja) zagotoviti varno okolje brez nasilja. Za kritje stroškov uničenih stvari je verjetno, tako kot za ukradene stvari, odgovorna šola iz svojega zavarovanja. Daj mu do znanja, da pri tebi ne bo šlo skoz, če bo vodstvo šole zadevo ignoriralo.
Btw, za koliko stare otroke gre?
Želim vam srečen razplet! Take zgodbe me zmeraj razžalostijo… 🙁
Groza. Otroci znajo biti neizmerno kruti… Nasilje med otroci (psihično in fizično) obstaja od vedno, le danes je še veliko bolj kruto. Jaz sem 82 letnik in sem imel velike težave z nasilnim sošolcem, katere sem rešil z uporom in nasiljem… V bistvu ne vem, če obstaja kakšna rešitev, razen ignoriranja, ker se punca dejansko zaveda svoje posebnosti v najboljše smislu te besede. Morda bi za njo bil dober kakšen posvet z psihologom, spodbuda, da slučajno ne razvije občutka lastne krivice za dejanja okolice…
No, tole mi ravno ne gre skupaj: “Tako na oko bi rekel, da je precej inrovertirana, pa ni. V privat času ima veliko prijateljev. Živi v svojem svetu, v katerega ne sprejme vsakega.”
Težko verjamem da v šoli ne sprejme nikogar, izven šole pa ima veliko prijateljev.
Drugače pa: naj se nauči postaviti zase! Nekomu naj razbije gobec, pa bo mir.
Dokler ne bo prijave na policijo in Inšpektorat, v šoli ne bodo jemali resno, žal. Sem učiteljica, kolegica je pedagoginja in vse te zadeve jemljemo skrajno resno.
Mail ali dopis ravnatelju, da bo vsak naslednji tak dogodek prijavljen na policijo. Če se punca vsaj malo poškoduje, takoj na urgenco, poslikat poškodbe – pa če je samo malo rdečina.
Sicer ni dovoljeno po zakonu, ampak v takih primerih bi tudi jaz pristala na skrito snemanje s telefonom. Če se to res dogaja, so to kazniva dejanja in ta lahko na policiji služijo kot dokaz … sodišče je sicer druga zgodba, ampak policija to sprejme.
Šola mora biti varen prostor za vse učence in vsi so dolžni za to poskrbeti, pika!
Mejana, 14.03.2022 ob 10:24
Dokler ne bo prijave na policijo in Inšpektorat, v šoli ne bodo jemali resno, žal. Sem učiteljica, kolegica je pedagoginja in vse te zadeve jemljemo skrajno resno.
Mail ali dopis ravnatelju, da bo vsak naslednji tak dogodek prijavljen na policijo. Če se punca vsaj malo poškoduje, takoj na urgenco, poslikat poškodbe – pa če je samo malo rdečina.
Sicer ni dovoljeno po zakonu, ampak v takih primerih bi tudi jaz pristala na skrito snemanje s telefonom. Če se to res dogaja, so to kazniva dejanja in ta lahko na policiji služijo kot dokaz … sodišče je sicer druga zgodba, ampak policija to sprejme.
Šola mora biti varen prostor za vse učence in vsi so dolžni za to poskrbeti, pika!
Najboljši nasvet! Kljub izjemam je v našem šolskem sistemu še vedno veliko učiteljev, ki svoj poklic (poslanstvo) jemljejo skrajno resno.
takole, 14.03.2022 ob 10:15
No, tole mi ravno ne gre skupaj: “Tako na oko bi rekel, da je precej inrovertirana, pa ni. V privat času ima veliko prijateljev. Živi v svojem svetu, v katerega ne sprejme vsakega.”
Težko verjamem da v šoli ne sprejme nikogar, izven šole pa ima veliko prijateljev.
Drugače pa: naj se nauči postaviti zase! Nekomu naj razbije gobec, pa bo mir.
Lahko verjames.
Tudi nas v osnovni ni imel prijateljev v razredu, doma pa enih par, enih par s treningov, na vsakem taboru in koloniji se je tudi sprijateljil, edino v osnovni je bil problem. Potem v srednji je imel pa cel razred prijateljev in se pol paralelke, se zdaj se druzi njih 10, pa so vsi ze blizu 30.
Prav tako je bil en poseben decko.
Jaz sem sla v solo, zahtevala sestanek z vsemi starsi, prislo je tudi nekaj uciteljev, na sestanku sem zahtevala, da se to neha, ker ce se ne bo, bom ukrepala najprej s prijavo policiji in potem po svoje. Starsi so se nekaj muzali, ampa se je stanje izboljsali vsaj na znosno.
Nas je v srednji soli zablestel, se razrednicarka je rekla, da ko ga je ocenila na prvo zogo, je mislila, da bo imel tezave z druzenjem v razredu, a da so jo vsi skupaj pozitivno presenetili, tako on kot druzaben decko, kot cel razred, ki je bil dovolj zrel, da sprejema vse drugacnosti.
V osnovni soli so otroci nezreli, pa se nezrele starse imajo, ne mores pricakovati nicesar od njih.
Nasilnikov nikoli ni toliko, kot se govori. Ponavadi gre za enega , največ dva, mogoče včasih ena “problematična” skupina treh, štirih junakov ali junakinj.
Vsi vedo kdo so, pa na žalost ponavadi celotno šolanje operirajo nekaznovani, ker se enostavno nihče ne zmiga in se ne ukvarja s tem.
Prvi korak je zagrabiti takega junaka za kravatelc po šoli in mu ornk zagroziti. Primeren je en po možnosti visok možakar, ki mu/ji resno pove par besed.
Če to ne zadošča, pa najprej kontaktirati starše, ker so pa na žalost praviloma starši bullyev tudi perle, je treba zagroziti s policijo in csd. Pa povedati, da se kartoteka odpira in da je to v OŠ res krasen štart za življenje.
Premislite o prepisu na drugo šolo ali šolanju od doma, če hčerki to ustreza. Sama sem od 1. do 4. razreda obiskovala šolo, kjer smo imeli v razredu zgolj eno punco, ki se je imela za vodjo in izživljala nad vsemi. Po eni strani smo si vsi želeli biti z njo prijatelji, ker si bil v nasprotnem primeru izločen in šikaniran, po drugi strani pa smo zaradi nje vsi trpeli, a se ji ni nobeden od otrok znal postaviti po robu. Če se ji kdo je, je bil deležen podobnih stvari, kot jih opisuješ, sploh šole v naravi so bile cela muka, ker je tam več ‘svobode’ in trenutkov, ko ni prisotnih učiteljev …
Na srečo sem šolanje v 5. razredu nadaljevala na drugi šoli kot to dekle in naslednja leta šolanja so bila zame milina, odnosi čisto drugačni, super je bilo. Če bi se kaj podobnega dogajalo mojemu otroku, bi takoj začela razmišljati o prepisu. Če tako ali tako v šoli nima neke družbe, s prepisom ne izgubi nič, zato premislite o tem.
Punco je pa treba naučiti tudi tega, kako se postaviti zase, delati na njeni samozavesti, da ne bo prevzela pozicije žrtve.
Predlogi kot so “naj nekomu razbije gobec” so brezvezni.. Ko so mene v oš zmerjali in občasno tudi fizično napadali se je prfoksom sladko j€bal0. Ko pa sem enega dne imela vsega poln kufer sem sošolcu vrgla puščico v glavo, ker mi je v lase prilepil čigumi. Kriva sem bila jaz, čeprav so si prfoksi vedno zatiskali oči, kadar se je skupina sošolk/sošolcev znašala nad mano.. Ko sem na sestanku to omenila, so mi odvrnili da nasilje ni rešitev. Torej, ko se je nasilje izvajalo nad mano je bilo ok, če pa sem se jaz hotela branit so me pa označili, da imam težave z obvladovanjem jeze… Sošolci so se pa samo hecali..
Kar ti lahko rečem.. Stoj ji ob strani, svetuj ji, naredi vse kar je v tvoji moči da hčer zaščitiš.. To zbadanje v Oš/Sš ti lahko pusti travme še več let.. Jaz še zdaj nisem čisto ok (nizka samopodoba, anksioznost,…), a gre na bolje..
Vse dobro tebi in tvoji hčerki 🙂
Tudi jaz ne kaj bi naredila v taki situaciji. Mi smo sina v 9. razredu prepisali na drugo šolo, sicer zaradi čisto drugih stvari. Sama šola je bila super, prehod, izguba sošolcev,…, pa ga je zaznamovala bolj kot smo mislili. Nekatere stvari se njegovem vedenju, čutenju, šele odkrivano. Ker je tudi on introvertiran, ne vemo kaj dosti kaj se mu po glavi plete. To so hude stvari, ne samo za otroka, pač pa za celo družino.
Naj gre trenirat katerega od borilnih športov. S tem bo pridobila tudi samozavest. Ko bo treba, naj bulija v obrambi razbije kot kanto. Bo potem mir.
Druga, res še boljša možnost je prijava policiji in zdravniško poročilo ter prijava inšpektoratu.
Na učitelje in ravnatelja ne računaj. Zaradi ljubega miru in ugleda, če se le da, vse pomete jo pod preprogo. Veliko zapisnikov, brezveznih pogovorov, učinka nobenega. Čista zguba časa in energije, otrok pa trpi. Če nasilje izvajajo privilegirani, pa se šola boji še obtožb, da gre za etnično, rasno in kaj vem še kakšno nestrpnost.
Pozdravljeni!
Verjamem da je vaši hčerki on takem obnašanju sošolcev zelo hudo. To se nebi smelo dogajati in prav je da se nekaj stori. Tudi sama sem bila v osnovni šoli deležna takih odnosov od sošolcev. Noben učitelj ni želel ali znal pomagati.
Svetovala bi, de deklici stojite ob strani in jo poslušate, niti ni treba dajat nasvetov ampak samo da jo slišite, ter če želi in ji bo lažje pustite da se zjoče. Nato se skupaj s hčerko pogovorite o tem kaj bi si ona najbolj želela. Jo spodbujate k druženju z njenenimi prijateljicami, ji pomagate pri gradnji samozavesti 0redlagam da se vedno ko pride iz šole pogovarjate o njenih dobrih lastnostih, o tem kar je tisti dan uspela dobrega narediti zase, kaj ji je šlo dobro od rok, ter opazke sošolcev obrnete npr. Če ji nekdo reče da je grdo oblečena povejte v tem smislu: meni se pa zdi da ti ta majčka prav zares pristaja kako se pa tebi zdi?
Jo vprašate kaj bi tisti dan spremenila in poskušate najt način kako bi to spremenila koga bi lahko prosila za pomoč
Se pogovarjate z njo o njenem svetu če vas spusti zraven ji prisluhnete da vam pove kako je v njenem svetu, pokažete zanimanje zanj
da se bo čutila slišano vsaj doma verjamem da to že sedaj delate
Nato bi vas res epo prosila da za vsako stvar ki se zgodi obvestite socialno delavko na šoli če ne bo šlo pa policijo. Saj je fizična zloraba s strani sošolcev kaznivo dejanje.
Iz srca bi vam predlagala da o tej stiski deklica spregovori s strokovnjakom ki ji bo prisluhnil, jo razumel in se bo ob njem počutila varna. Če se boste za to odločili predlagam psihoterapevtke v lunini vili ker so res carice, sončki tudi sama jih obiskujem in mi je vedno lažje. To ni nič sramotnega, saj je le razbremenitveni pogovor s strokovnjakom ki ji bo definitivno pomagal.
Ce pa ne bo šlo drugače pa res predlagam prepis na drugo šolo. In da že na začetku pokaže da je samozavestna in si ve postavit meje.
Upam da sem lahko kaj pomagala
To bo pomojem vsaj njej pri tem pomagalo da bo postala bolj
ter ji pomagate pri tem da se bo zares vedla postavit zase, da bo vedla sošolcem postavit meje, ter bo pri tem vztrajala.
Obupana mama698, 14.03.2022 ob 09:05
Moja hčerka je v šoli nadlegovana. Uničujejo njene šolske potrebščine, skrivajo ji njena oblačila in tudi fizično in verbalno nasilje je prisotno. V enem tednu je padla po stopnicah in le višjim silam se lahko zahvalimo, da hujšega ni bilo, naslednji dan jo je nadlegovalka očitno spotaknila, da je s košaro za malico padla po hodniku. Ko je stresla malico so jo še zmerjali. Baje je videla in slišala dogajanje učiteljica sosednjega razreda, a ko sem jo povprašala po incidentu, se je delala, kot da ne ve za kaj gre. V času šolanja na daljavo je deklica prav zacvetele sedaj pa je spet čisto uničena. »Zanimivo« je, ne učitelji in ne sošolci nič ne vidijo, nič ne slišijo in nič ne vejo. Bila sem že pri ravnatelju, imeli smo izredni sestanek, a vsi tajijo. Hčerka je res da bolj poseben deklič. Ima poseben, drugačen stil oblačenja in tudi sicer je njen videz poseben, je pa kulturnica in super odličnjakinja, nadarjena na vseh možnih področjih, od športa do umetnosti. Ne druži pa se z vsakim, saj njena glava kar naprej nekaj melje in nima časa izgubljati na ljudeh, s katerimi nima nič skupnega. Tako na oko bi rekel, da je precej inrovertirana, pa ni. V privat času ima veliko prijateljev. Živi v svojem svetu, v katerega ne sprejme vsakega. Kljub njeni drugačnosti, pa nima nihče posegati vanjo, jo nadlegovati, šikanirati in nad njo vršiti fizično nasilje. Ne vem več kaj naj naredim, da zaščitim hčerko, ki v šolo noče več hoditi.
Vpiši jo v tečaj samoobrambe oziroma borilnih veščin.
Najboljša rešitev je, da jo prepišete, toliko škode ji zagotovo ne boste naredili kot s tem, da ostane še nekaj let med temi ,tako fizičnimi kot psihičnimi nasilneži. Če verige nasilja ne boste čim prej prekinili, ji bo samozavest padla tako nizko, da ji bo to celo življenje povzročalo težave, ne bo se počutila dovolj sposobno, začela bo razmišljati najprej kaj si o njej in njenih dejanjih mislijo drugi, šele nato kaj si želi sama. Pridobivanje samozavesti, ko jo enkrat izgubiš je zelo težko in dolgotrajno. Sama sem rabila kar precej let, pa nisem bila tista na katero so se najbolj spuščali, ampak ker sem se družila z punco, ki so jo zelo nadlegovali, so posledično večkrat napadali tudi nas, ki smo se družile z njo.
Zato pa v vzgoji, kjer delam enostavno ne prebavljam tega obnašanja. Otroke na katere se spravljajo, pa poskušam opogumit, da jim enostavno vrnejo in dajo vedet, da niso nič manj od njih.
soft, 14.03.2022 ob 09:14
Whatever it takes. Tudi če mora kakšna neodgovorna oseba leteti po stopnicah kot tvoja hči…
Soft…
Res…?….
Nasilje nad sovrstniki zna presegat vse meje…krutost otrok …je zelo kruto…..1mesec nazaj…je 11-12 letna deklica naredila samomor…ucitelji…sosolci niso vedeli nic…kao nic…in vedno niso nic krivi….
Sram jih naj bo….le kaksne posasti vzgajate…