V srednji šoli je sina nadlegoval sošolec. Sin ni upal povedati dolgo nikomur. Potem se nam je le zaupal. Mož je počakal tega mulca na samem. Zelo resno mu je povedal naj dotično osebo pusti pri miru. Brez grožen in podobnega. Niti ni povedal , da je njegov oče, samo odločen nastop je imel. Nikoli več se mu ni približal…

Idi do ciganov, ponudi 100€, naj malo tiste, ki jo nadlegujejo vprašajo po zdravju. Do zdaj vedno delovalo.

Kolega to lepo resu…šel do ta glavnega mulca, ga prijel trdno in je moral zvizgat cez celo mesto ( to je prej on zahteval od sošolca)….Potem pa bil MIR …ta ta glavni težak mu je postal pol še prijatu…

Pozdravljeni, to je nasilje med vrstniki lahko se obvesti tudi policijo,drugače pa jo vpišite na drugo šolo. Lp

Vsi, ki pravite, da je starš/oče to rešil. To je ok, verjetno najboljša rešitev, če se kaj ne “zalomi” in te kje potem še mulčevi starši tožijo. Časi so žal čudni, dragi moji…

Če prav vem, policija zadevo obravnava šele pri otrocih 14+ let.

Kontaktiraj GD (ali Viole, če ste iz štajerskega konca), da jo nekaj njihovih članov parkrat pospremi v šolo. Obvezno poskrbet, da bodo buliji videli spremstvo, če bo ob tem zagorela še kaka bakla, toliko bolje.

Tudi jaz sem imela podobne težave v osnovni šoli. Bila sem vedno malo bolj drugačna, svoj tip človeka ampak vseeno družabna. (Imela sem svoje prijatelje tudi jaz izven šole.) Na šoli smo imeli skupinico zlobnih punc, resnicno zlobnih, ki so terorizirale ostale. Za njihove starše so bile seveda popolne, brez napak. Ravnatelj se nikoli ni zanimal za bilokaksne tezave, ne pri nas ne pri drugih razredih. Večkrat sem bila obtozena stvari katerih nisem naredila in hvalabogu sem imela starše kateri so mi vedno verjeli, samo v njih in brata sem imela popolno zaupanje. To je tudi eden izmed razlogov da se mi ni zmešalo v osnovni. Ce vaša hci to ima, je ze to super. Mama je tudi nekajkrat znorela in prišla v solo, se usedla pred cel razred in vsakega posebaj zacela sprasevat kje in kdaj so me videli, no na koncu od straha me pa nihce dejansko ni videl in seveda nisem bila kriva jaz. Psihologinja na soli je bila uredu, ampak zal se nikoli nic ni spremenilo, in se dan danes je tako, ker ravnatelj ostaja isti. Brat me je učil samoobrambe, ker bogi ni vedu kako drugače mi pomagat razen to da me je večkrat on pobral v šoli in je bil vedno na voljo, ce bi imela težavo z nekom. Imam sreco da na srednji šoli je bilo popolnoma drugače. In dandanes sem mocnejsa zaradi tega. Predvsem zato, ker so mi starši verjeli. Njihovo in bratovo zaupanje mi še dandanes pomeni vse.

Moj nasvet.. Največja podpora njej morate biti vi, do samega konca. Ni fer da mora ona menjat solo in ne ostali, ampak ce je stanje tako izredno potem ni tako napacno, ce jo menja. Učenje samoobrambe tudi ni napačno, nauci te ogromno stvari in samozavest je ena izmed njih. Punca se mora zavedati da to ni njena krivda, da so otroci takšni večinoma ker imajo polne riti vsega ali pa imajo starše za en k*. Zaradi drugih poškodb ki jih je doživela ali pa jih se bo, svetujem policijo. Čimveč dokazov, pa tudi ce se prepišete, kar bo najboljše po kontaktu z policijo, saj otroci jo znajo se bolj izobciti. Ne pustit da to gre v pozabo. Stvari se morejo začeti spreminjat, pa četudi samo na 1 šoli. Nekje je treba začet. Vso srečo in verjamem, da bo s punco vse ok dokler ima taksne starše! ❤️

Otroka prepišite in mu ponudite okolje v katerem se bo dobro počutil. Kadar pride do takšnih razsežnosti je bolje spremenit okolje.

Vse dobro 🍀

Padla je po stopnicah in zletela po hodniku. Glede na ti, da so ji pomagali, bi morala že takrat vmešati policijo. Sikni šoli naj ne išče krivca ampak zažene program proti nadlegovanju v šoli. Če jo lahko takoj prepišeš, pa najprej to naredi.

Tvoja zgodba ima nekaj nenavadnih podrobnosti. Zelo zelo redko se lahko zgodi, da na celi šoli, z učitelji in učenci vred, nihče ne opazi ničesar ali celo, da bi videl, da bi se delal, da se ni zgodilo. Ponavadi je kdo pripravljen sodelovati in ti vsaj privat kaj povedati, kakšen starš od sošolca ali kaj podobnega. Jaz sem imela podobne težave, no ne tako hude, v sinovem tretjem razredu, pa smo kar v redu sodelovali, jaz sem tudi z mamami otrok, ki so bili do mojega sina težavni, imela nekaj težkih, a konstruktivnih in prijateljskih pogovorov in smo še zdaj prijatelji vsi, tudi otroci, ki so zdaj že iz pubertete. Seveda lahko zagroziš tudi otrokom sama, odvisno, koliko so stari, včasih očetje lahko vstopijo, tudi tako se da uredit zadeve. Jaz bi vsekakor naredila vse, da otroka zaščitim. Prinorela sem v šolo in naredila tak kraval, uporabila sem primerne besede, kot so ne dovolim, da nekdo spotika na stopnicah, a si želite smrti ali poškodbe na vaši šoli, in podobno, da so se vsi takoj zbudili.

Drugo je tvoja trditev, da v šoli nima prijateljev, privat pa ful. A so to prijatelji v virtuali? To niso zares prijatelji temveč podobni socialno neprilagojeni otroci, torej tega ne moreš enačiti. Mislim, da se zadeva lahko uredi, ampak da ne znaš komunicirat primerno in da jih ne izzoveš ustrezno.

Prvič – nauči otroka, da se mora branit! Moja hči zelo dobro ve, da nasilja ne toleriram in se tepsti/ščipati/potiskati/karkoli pač ne sme.

Vendar tudi ve, da MORA obvezno usekati nazaj, če kdo njo. Sem ji tudi pokazala kako in kam, pa s posledicami se bom ukvarjala jaz (v šoli, s starši, tudi s policijo, če hočete). Nima težav.

Je bil pa enkrat en fant, ki je vanjo metal drobno kamenje na igrišču. Večkrat. In ko je prišla domov s poškodbo pod očesom, je vrag vzel šalo. Fanta je prijel njen oče (res le prijel, s prsti za nadlaket) in mu povedal, da tega več ne bo počel. Zadeva se je tu končala. Danes se skupaj igrata, slišim pa, kako doma kriči na starše (živimo v bloku, milina vam rečem – not). Do nas je pa zelo prijazen.

Morda moraš razmisliti, da boš TI tista, ki mora postaviti nasilnici meje?