Se strinjam, se bo potrebno zamisliti nad sabo, ker ce v 50ih letih nimas enega prijatelja, je definitivno problem v tebi.

Vecina vas pravi, da vas zanimajo samotarski sporti in psihologija, ne marate praznih pogovorov. Pisuka, s prijatelji se vcasih pogovarjamo cisto v prazno in vam povem, da tudi to hudo dobro dene.

Obcutek imam, da ste vsi brez prijateljev malce ali celo malo vec vzviseni, obsojate ljudi na prvo zogo, ta vam ni tak vsec, uni drugace ni vsecen, vi potrebujete kvaliteto nad vsem, blabla.

Moje prijateljice niso idealne, nobena od njih, tudi mozevi prijatelji so dalec od idealnosti, pa da ne verjames, tudi midva z mozem imava nesteto napak. A vsi mi v ljudeh iscemo njihove kvalitete in jih cenimo, pomanjkljivosti pa sprejemamo in najini prijatelji so nama ze vec kot 30 let, eni celo ze 40 let, vsec tocno taki kot so, z vsemi svojimi vrlinami in napakami.

Se bo treba malo spustit iz visav, nehat idealizirat predvsem sebe in iskat idealnost v drugih, pa bodo tudi prijatelji prisli!

Za spodbudo, moja ‘zadnja’ prijateljica jih je imela skoraj 50, ko sva se spoznali, jaz pod 40, pa sva v dobrih desetih letih razvili zelo lep odnos, ceprav imava obe svoje muhe in zoprnosti, a sva si dali priloznost. V nekih st areh sva si precej podobni, v se vec stvareh zelo razlicni, a zanimivo, obe znava reci, da sva se v teh letih marsikaj naucili ena od druge in mislim, da je to ena od biti prijateljstva, da se od bliznjih tudi nekaj naucis.

Bedaki,

Saj ne visiš na taču 23 na dan, potem se pa spomniš, da bi imel prijatelja, in si enega izbereš iz imenika.

Prijatelja dobiš tako, da si socializiran, se giblješ med ljudmi, potem pa preskočijo prijateljstva, ali pa tudi ne. Traja pa to več let. Ne pa takoj in danes.

Tisti ki s tem nima težav, ne more razumeti nekoga, ki ima težave na tem področju. Tako kot jaz na primer težko razumem, da ljudje težko shujšajo , ker jaz s tem nimam nobenih problemov. Dala sem ti glup primer,  samo da vidiš kako smo si različni in če ti nimaš težave na nekem področju, to ne pomeni, da jih drugi nimajo. Ti s tem nimaš težav, jaz jih pa imam in žal so zadnja leta vedno večje,  včasih čutim že prav stisko in paniko pred ljudmi, pa sem drugače družabna, to je zame neobičajno. Ne vem zakaj nas toliko nima prijateljev, isto vprašanje je , zakaj je toliko ljudi danes samskih, osamljenih.  Včasih smo se ljudje znali bolj povezovati. Sigurno pa ni razlog, da bi idealizirali sami  sebe ali da bi bila v višavah . Mogoče se je narobe razumelo kaj so pogovori o odnosih, življenju, bolj sem mislila, da ne maram opravljati druge ljudi, sploh pa ne prenašam naprej besed. Z veseljem se pogovarjam o kozmetiki, o celulitu, sem pravi leksikon znanja za te stvari. Ne maram pa teh zablod o terapijah zarot, ravni zemlji in podobno, sem prizemljena. S strani drugih ljudi ne začutim nobene pripravljenosti za navezovanje novih globljih  stikov. Seveda imam znance, kolege, za brezvezni vsakdanji čvek,  to ni problem, takih ljudi je veliko. Neke osebe, ki bi ji pa lahko zaupala, pa nimam.  Po drugi strani pa raje nimam nikogar za it na kavo, kot da me oseba izkoristi za klic na kavo le takrat, ko ima ona čas, ko ji pa pošljem SMS, pa rabi tri dni za odgovoriti, če sploh odgovori. Takih “prijateljic” pa ne rabim in ne boš verjela, koliko je danes  takih ljudi. Ljudje te kontaktirajo, ko kaj rabijo. Rabila bi se priključiti kakšni skupini za v hribe, ali turno kolesarjenje, nekaj na to temo moram najti, tam so ljudje še najbolj sproščeni. Pregledala bom te skupine, ki so jih višje omenjali, pa mogoče kaj najdem 🙂

Babje prijateljice. Kaj se vam je treba med seboj pogovarjati najbolj intimne stvari? Intima naj ostane v vaših bučah, ne pa o tem govoriti prijateljicam.

Prijatelj ni za tvojo čustveno drisko. Prijatelj je za prijetno druženje, debate bolj na splošno, da je podobnih nazorov. Dovolj je če se slišita/vidita 2x/mesec.

Ne pa da prijatelja mečeš iz postelje sredi noči.

Ja obupanci se povsod rinejo in ja so uničili semaforum veliko ljudem. Po mojih izkušnjah je boljše da se ti kakšni javiš. Ker imajo isti problem kot ti. Obupance pa ignoriraš.

Kar se pa tiče vadb, tečajev….nekdo mora prvi ogovoriti ljudi. Nekdo mora začeti. Običajno vsi čakajo, nima nihče poguma.

Tako dobiš znance, za prijateljstvo pa dlje traja. Rabiš ljudi večkrat srečati in graditi to.

Jaz recimo to bolj za splošna druženja uporabljam. Ker imam par prijateljic že desetletja. Takih res prijateljic. Ampak so vse poročene z družinami. Se družimo, ampak ne nonstop jasno. Pa še nobene ne zanima gledališče, opera ipd.. Sem pa iz tega splošnega druženja dve čudoviti ženski spoznala. Ne bi rekla da smo globoke prijateljice, ampak smo pa na dobri poti. Eno zelo dobro prijateljico sem pa spoznala preko službe. Čisto slučajno. Je krepko starejša od mene, čisto drugi človek kot jaz. Je pa krasna. Krasen človek.

Aja meetup. V bistvu lahko kreiraš skupino. Recimo žensko druženje ipd.. Je pa res da moraš potem ta druženja organizirat.

Babe se še med seboj bojijo zmenit…….raje kle gor visijo in jokcajo

V 50 letih življenja nisi uspela dobiti prijateljice, je velik kiks v tebi! Vsak normalen človek ima vsaj enega prijatelja. Ni izgovorov. Ne znate biti prijateljice, zato se vas ljudje izogibajo.

Od kje domneva,da nikoli nisem imela prijateljic. Vedno sem jih imela, samo so se po zaključku šolanja ali spremembi službe sčasoma stiki izgubili, selitev, razdalja. Vmes smo šli mi v tujino za par let, ena se je preselila na drug konec Slovenije, nima volje niti po telefonu govoriti, kaj šele obisk, pa sem poskušala . Pa tudi z nekaterimi starimi prijatelji sploh nimamo več stičnih točk, tako različni smo si postali, kot bi gledala tujca. Zadnjič srečam sošolko iz faksa, veliko sva se družili , si pomagali , dobro sva se razumeli, od nje je bilo tako arogantno obnašanje , da sva z možem prav pogledala, če je to možno, kaj ji je. Najprej se je naredila, da me ne pozna, nato ko ni mogla to izvesti, pa izgovor, kako se ji mudi, kot da ima napad tesnobe, ker me  je srečala. Brez veze. Pa ni edina, ki se tako čudno obnaša, meni pa nič jasno, zakaj.  Z ljudmi si preživel skupaj ogromno časa, potem pa ko jih srečaš na ulici, bi najraje v tla gledali, pa sploh nismo imeli konflikt, da bi bila zamera. Po drugi strani se ljudje na potovanjih čisto drugače obnašajo, se povezujejo, ohranjajo kontakte, se slišimo.  Če bom šla v Avstralijo na potovanje pa tam srečala Slovence, iz čist drugega konca Slovenije, lahko velika razlika v letih, se bomo pa družili, kot da se poznamo celo življenje.

..https://www.youtube.com/watch?v=_J8QF0erw4U..

Predlagam tudi knjigo How to win friends and influence people – Dale Carnegie

Nismo vsi roboti, nekateri smo ljudje.

Ti, 50 letnik, rabiš fukačico, ne pa prijateljico!😄😄😄

O hvala, preberem. Od tega avtorja sem že dosti prebrala , odlične knjige 👌

Malo se čudim, ko berem take teme.

Prijateljstvo pogojujete s temami? Prijateljica/prijatelj je človek, s katerim se lahko pogovarjaš o čemerkoli. Tudi o neumrljivosti kebrov 🙂  Ali pa o ravni zemlji:)  Ali o teorijah zarot kovida, kot o današnjem zdravstvenem sistemu ali pa kako čudovito se je začelo petkovo jutro. Tudi o trnkih za lignje, kot o ptičjem peresu, ki sem ga včeraj našla na hišnem pragu. O vrtnicah, ki se bohotijo na vrtu, kot o avtu, ki sva ga videli na sprehodu in nama je všeč od barve do oblike. O neumestnih pripombah naših otrok, do nasveta kako speljati določeno zadevo v službi. O potovanju, ki ga načrtuje, do začimb, ki sva jih našli na tržnici.

Pri prijateljstvu ni pogojev o kateri temi se sme in ne sme pogovarjati. Niso vse prijetne, zato pa so prijatelji. S katerimi lahko varno govoriš in debatiraš tudi o neprijetnih temah. Ne bodo se vedno strinjale s tabo, ker so prijateljice in ti povedo kaj si mislijo brez strahu. In ostaneš/ostanejo zraven, ne glede na prijetnost teme.

In ni mi jasen komentar “me kliče ko ima čas” – kdaj pa naj te pokliče? Ko nima časa? Kako naj ve kdaj imate čas, če ne pokliče? Ste smešne. Seveda pokličeš ko imaš čas, če ga ima druga stran super, če ne se dogovorita za drugič. Včasih je treba več dogovarjanja, včasih se dogovoriš v pol minute. Nič lažjega.

Pošlješ sms in 3 dni ne odgovori? Ja zakaj pa čakaš 3 dni? Dvigni telefon in jo pokliči! Mogoče je sms prejela med sestankom, ga odprla in ker je bila zaposlena z nečim drugim, žal tudi pozabila nanj. Zakaj pa ti čakaš? Saj ste prijateljice, pokliči jo in ji predlagaj kdaj se dobita.

Sploh ni težko, si pa same tako zakomplicirate življenje, da je joj.

Po napisanem sodeče ne znaš obdržati prijateljstva. Ali si zatežena oseba. 50 in brez prijateljev! Preveč egoistična mislila samo nase, zdaj ostala sama.

Jaz tudi nimam neke zaupne prijateljice, gradila sem na družini, prijateljice so pa sčasoma šle, tudi one obremenjene s svojim življenjem. Sedaj ko so otroci odrasli, pogresam ali pa ne. Danes je toliko čustvenih vampirjev, ki se nate obesijo, sem raje sama. Jaz sem za silo zadovoljna s tem da pokramljam, s sosedi, sodelavkami . Mislim pa da so prava prijateljstva stvar mladosti . Kasneje se zelo težko spletejo. Tako da avtorica nisi edina, še zdaleč. Aja, imamo pa družinske prijatelje.

Rada bi malo več obrazložila, preden me raztrgate.  Ko so bili otroci v vrtcu, smo šli za 5 let v tujino , ker je mož dobil neko projektno delo na drugem koncu sveta. Pustila sem službo, sodelavke, s katerimi sem se dobro razumela, družbo mamic, s katerimi  smo imele interesno druženje (skupna tema otroci). Ko smo se vrnili , smo začeli na novo, preselili smo se v drug kraj,kupili vrstno hišo. Otroci so šli v šolo, stara družba interesnih prijateljic iz vrtca  je šla. Saj se slišimo, ampak občasno, enkrat letno.  To zame ni prijatelj ali pa različno pojmujemo kaj je prijateljstvo in kaj poznanstvo. Imam pa sestro, s katero sva kar lepo povezani, so občasna trenja,  kje pa niso , imamo par družinskih prijateljev, s katerimi se obiskujemo in se poznamo z bloka, kjer smo včasih ziveli. Premalo, ker nikoli ni dovolj časa,pa tudi narazen živimo, ampak se potrdimo in parkrat letno dobimo.  Edino nimam zaupne prijateljice, take ki bi ji res zaupala. In v zvezi s tem sem pisala, to pogresam. Ne morem zaupati drobnih skrivnosti. Tega nimam več in to pogrešam. Nekoga ki mu res lahko zaupaš. Razumem da pri 50 ih nismo isti kot pri 12 letih ko smo si delili drobne skrivnosti.  Ms Olivija pravi, da se moraš pogovarjati o vsem. Se strinjam, ampak ljudje se ne ujamemo z vsemi. Jaz bi se  težko ujela z eno gospo ki na primer prideluje zelenjavo ,ker sem iz bloka, nikoli nisem bila na kmetiji, pojma nimam kako krompir posaditi. Žal . Ona bi rekla da sem zaafnana blokarka. Ljudje se družijo interesno . Težko bi se ujela s hipiji, ali zadrogiranci, ker je moj stil odgovornost, resnost, prav tako ne uživam drog, niti alkohola. Težko bi se ujela s skladateljem  in se pogovarjala o njegovi stroki,  ker not nisem nikoli marala, sem prespricala v šoli . To je par banalnih primerov, ker ni res da se moramo z vsemi ujeti. Z  veseljem pa se na primer pogovarjam o marsičem, o odnosih, o otrocih, vzgoji, o  kozmetiki, oblačenju, športu. Da se pohvalim, z eno bivšo sodelavko sva se danes zmenili, da se jim kdaj  pridružili pri hribolazenju. Očitno je treba res mal brce v rit. Počasi pa bo . Vam pa svetujem, dajte biti malo bolj obzirni in prijazni  do ljudi, svet bo lepši. Pa lep večer

Iz katerega konca pa si?

Tudi jaz vedno bolj pogrešam svoj rodni kraj in obžalujem, da sem se preselila sem. Starejši se mi zdi kot smo, bolj nas vleče k koreninam.

Tvoj problem je, da ze v naprej ljudem lepis etikete, ta je taj, un tak, uni tak.

Popotniki so kul, stari prijatelji pa arogantni, ker te nimajo casa pozdravit.

Tudi mi smo bili en cas v tujini skupaj, moz veckrat po nekaj mesecev v kar nekaj letih in se to tam od 25 do 35, ko se recimo najbolj poglabjajo prijateljstva. Moje prijateljice so inele otroke v 30ih, jaz v 20ih. Jasno, pride zivljenje in se poti malo razidejo, a ce je interes, se vezi ohranijo. Mi smo iz tujine imeli vedno stik s prijatelji doma in tudi v casu, ko so se nam obveznosti krizale, smo ohranjali stike, pac ni bila kava 1x na teden, je bila pa 1x na 3 mesece, slisali smo se pa pogosteje.

Najina druzba je zelo pisana, od milijonarja do cistilke in od hisnika do direktorja. Ocitno imava sreco, da sva v zivljenju srecevala ljudi, ki si niso iskali prijateljev podobnih sebi, ampak prijatelje s katerimi lahko rastejo, si zaupajo, se sprostijo, skratka uzivajo, mogoce smo se tudi taki zavohali med seboj, kaj pa vem, bistvo je, da nam je vsem v interesu, da gojimo ta prijateljstva kljub vsej razlicnosti, saj nas povezuje veliko vec kot socialno-materialni status, izobrazba, interesi ali nacin zivljenja.

Mislim, da imas problem, ker isces ljudi, ki zivijo enako kot ti. Kaj imas od njih? Druzbo za kolesarjenje ali potovanje, z veliko srece lahko vec, a verjetno ne. Posveti se ljudem s katerimi se cutis, ne glede na njihov nacin zivljenja in interese, boste oboji veliko vec odnesli. Menda znas zacutit ljudi ali samo lepis etikete nekaj na pamet?

Mir  dajte s tako neumnimi temami.  Razglejte se malo po tujih forumih kako dobre teme imajo.

Tebe ne zadovoljuje tvoj zakon, ne to, da nimaš prijateljev. Če jih do 50 nisi potrebovala, je to tvoj način. Vsaka veza terja nek napor, neko delo, ki se vlaga dolgoročno. Sama sem tudi “sama”, prijateljici imam dve, taki, ko se potrebujemo, sodelujemo. Drugače pa ne potrebujem ljudi. Občutek praznine imaš zato, ker nimaš fokusa, ker ne veš, kaj bi rada. Takim kot si ti, bi svetovala planince. Delaš zase, za telo, dovolj velika grupa, da si lahko nevtralni član. Poklepetaš malo z enim, malo z drugim, dan je lepši in vmes prebrodiš sivino. Če se s katero razvije bolj pristen odnos, pa še toliko boljše. Lahko gresta oba z možem. Tudi vaju bi to zbližalo

Rame za plakanje in primerjanje kera je bolj v riti, to so debate o odnosih.

V zakonu ste ocitno nesrecne in rabite nekomu mal pojamrat.

Jamranje scasoma postane del prijateljstva, ne bi smela bit pa to osnova.

Pojdi k spovedi, psihologu, placaj in bo bolj posteno koker da bi nekoga brezplacno obremenjevala.

Jeba je, da se s terapevtom ne mores do solz nasmejat, s prijateljicami se pa lahko. Tega smeha in filanja baterij s prijateljicami se enostavno ne da kupit z denarjem.

Jezikovni tečaji, društva, krožki, telovadba. Razglej, se okoli sebe, in se vpiši povsod. Nato speči, torto, piškote, sendviče, kavo in piva I ljudi domov, kdor pride, pride, kdor ne ne.

Jaz sem iz Maribora, iščem družbo za koncerte in druge prireditve. Se mi zdi, da ni več dosti ljudi, ki bi se pri moji starosti zabavali in šli zvečer ven. Tudi za sprehode in pohode v hribe iščem družbo.