kako normalno zaživeti?

Vem, da mogoče moj post ne sodi sem, pa vendar se obračam na vas, saj več ne vem kako naprej.Po 14 letih skupnega življenja z njim sem se z veliko težavo odločila, da prekinem.Razlog je bil njegovo ljubosumje, ki me je naravnost ubijalo.Pred 7 leti me je prevaral z mojo “dobro” prijateljico in sodelavko.Imela sem ga rada in nikakor si nisem mogla predstavljati, da bi ga izgubila.Izkazalo se je, da se je “zmotil” in tako prišel nazaj.Seveda sem ga vzela.In tako hodila še naprej v službo, kjer sem z njo sedela 8 ur skupaj v istem prostoru.Kaj se je takrat dogajalo v meni, mislim, da ni potrebno opisovati.Od takrat naprej se ob vsakem srečanju z njo pričnem tresti.To se mi dogaja tudi ob vseh drugih meni neprijetnih situacijah.

Sedaj sem torej sama.In kljub temu, da sem jaz zapustila njega se počutim obupno in zapuščeno.On se pa naprej veseli s svojimi novimi prijateljicami.Boli me, da me lahko kar tako “zamenja”.Sploh pa ničesar ne razumem.Ne vem kako naj zaključim to poglavje svojega življenja in kako naj zaživim na novo, da se ne bom vedno tresla, ko bo prišla katera njegova mimo.
Naj povem še to, da sem bila vesela punca preden sem ga spoznala.S časom pa je bilo zanj vse kar sem naredila narobe.Če sem se pogovarjala s katerim moškim mi je očital, da sem že imela kaj z njim, jaz pa sem se samo pogovarjala z njim…nikakor ni mogel razumeti, da bi rada šla kdaj ven s prijateljicami…in ker sva se zaradi tega pogosto prepirala, sem popustila in nisem več hodila ven samo zaradi ljubega miru.Tako sem ostala brez prijateljev.Tudi druge hobije in svoje želje sem zatrla oz. jih zreducirala samo na tiste, ki so bile njemu sprejemljive.V bistvu sem se naučila skromnosti in tega, da ne potrebujem veliko.Zato se ne znam niti več veseliti.Zaradi dogodka izpred 7 let sem postala zelo nezaupljiva in več ne zaupam ljudem.
Prosim za pomoč.Povejte mi prosim kako naj se zopet postavim na svoje noge in normalno zaživim, saj zdaj od mene ni ničesar, ker samo jočem. In razmišljam zakaj mi je vse to delal, zakaj se ni mogel spremeniti, da bi lahko bila oba srečna….

Hvala!

Draga Špela!

Če bi imela boljše mnenje o sebi, ti še na misel ne bi prišlo, da nisi dovolj dobra zanj .
Človek,ki te na vse načine spreminja po svojem okusu,te ni imel prov nič rad.Bolj ko si se mu pustila,manj te je spoštoval.In še ta spoštovanje ki si ga imela si ga tud sama izgubila.

Kar je bilo je bilo.Iz svoje izkušnje se nekaj nauči.(če te 1x prevara,zakaj te ne bo še drugič…tretjič…??če ti nekdo kroji življenje….).

Pomagaj si z afirmacijami(kot prvo,da imaš sebe najrajši in da sebi najbolj zaupaš) in avtogenim treningom,športom in najdi si nove prijatelje/ice,s katerimi boš tudi gojila prijateljstvo tud po tistem,ko boš nekoč dobila drugega.

Pa zakaj se obremenjuješ z drugimi ženskami in z bivšim????A si mogoče pomislila da se je mogoče bivši poniževal,?A si mogoče pomislila,da tiste ženske,ki so bile z njim in istočasno vedele,da ima tebe,imajo morebiti zelooooo nizko samopodobo,da mogoče nimajo vse pošlihtano pri sebi?????Ne obremenjuj se z drugimi!!!!Nekoč jim boš še odpustila,ampak najprej odpusti sebi.

Najprej razščisti pri sebi,kdo si in kakšna hočeš biti.Razmisli do katere meje se splača pustiti,da manipulirajo s tabo!Premisli,za koga živiš:zase al za druge.
Na listek napiši svojo jezo,obžalovanje,strahove,….
Vsak sleherni dan zapisuj hvaležnost,ki se ti je pripetila čez dan in bodi resnično hvaležna za to(pa naj bo to streha na glavo,da si dobro jedla,da te je sosed pozdravil,….).

Načinov je veliko,vendar ni dovolj samo brati,pomembno je delovati.

pa veliko sreče in ljubezni

Olala 14 let!
To res ni malo.
Verjetno jočeš po občutkih, ki jih ni več, saj se po toliko letih tako navadiš na človeka, da postane del tebe. In ta del kar naenkrat ni več dosegljiv, kot bi odtekel s tokom deroče reke! Še ga vidiš in slutiš, a ga ne ujameš več.
Tukaj ne moreš nič narediti kar tako “PF” naenkrat, čez noč. Korak za korakom, vsak dan malo in čez čas boš pozabila – ali pa spomini vsaj ne bodo več boleli.
Predlagam, da se vpišeš na kakšen tečaj – nauči se česa novega, spoznaj nove ljudi, pokliči stare prijateljice in ne zapiraj se v samoto.

Jaz bi k zgornjima dvema postoma dodala še: Ko naslednjic najdes sorodno duso, NIKOLI ampak RES NIKOLI ne zavrzi hobijev in prijateljstev, ki si jih bos v vmesnem casu zgradila.

Ker potem se zna zgoditi, da takole ostanes brez. Sigurno, da nimas vec toliko casa, ko si enkrat v paru, ampak si ga moras kljub vsemu vzeti zavoljo tvoje lastne neodvisnosti, samostojnosti in samozadostnosti. Tako se potem ne oklepas partnerja zaradi druzbe, osame – ampak zaradi ljubezni same.

Od tukaj kjer pa si sedaj pa kar pogumno startaj.

Odkrivaj, spoznavaj, zabavaj se. Svet ti leži na dlani….Odpri oči…

Predvsem se sedaj ukvarjaj s seboj in ne z njim. Naj te ne zanima zakaj je takšen in ne drugačen. Naj te ne vznemirja, da te je hitro pozabil. Sedaj si ga zapustila torej prični z novim poglavjem. Z njim ne bi mogla biti srečna torej ne joči za nečim kar ni bilo možno. Razmisli kaj si počela in kaj te je veselilo preden si ga spoznala. Uredi si življenje tako, da ti bo v veselje.

Ma, ti rečem samo eno: prav si naredila! Če pa bi ga pustila še prej, bi to bilo toliko bolje.

Punca, ti boš enkrat še takooo srečna!

Jaz sem dvakrat prekinila, ne po moji želji, dolgotrajno vezo in preživela. A veš kaj me je rešilo!? Misel, da sem na začetku. Govorila sem si da je vse prazno, čisto in da komaj čaka da se oblikuje – na novo. Kot nov plastelin. Vse si še lahko…
Upam, da boš ugotovila kakšno moč imaš v sebi. Predstavljaj si neko podobo kako si želiš, da bi izgledal tvoj svet (saj znaš kot smo delale vse male punčke ) in teži k temu… Pa brez tvojega bivšega!!!
Pri meni je delovalo.