Kako podarjate in sprejemate darila?
Ste že slišali oz. doživeli kaj podobnega?
“Sem ti prinesla eno malenkost, saj je čisto brez veze! “
“Pa kaj se greš? Saj smo se zmenili, da si ne nosimo nič!”
” Daj no, vzami! Saj sem ti mislila kupiti nekaj čisto drugega, pa enostavno ni bilo časa.
” Pa saj sploh ne bi bilo treba, kaj si sploh delaš stroške!”
” To pa res ni nič, tako mimogrede sem kupila, čisto brez veze, res!
“…………….
Enostavneje bi bilo: “Izvoli ” in “Hvala”?
Jaz pa sem kar nekajkrat že naletela na katero izmed teh opcij in kakšno tudi sama že uporabila.
Na žalost so časi takšni, da si marsikateri ne more priivoščiti da bi kupil darila, na drugi strani pa je nerodno preprosto reči prijateljem in sorodnikom, naj ne kupujejo daril, ker jih tudi sam ne moreš obdariti.
No jaz sem že takšna, da mi je zelo nerodno, ko nas bogato obadrijo mi pa tega ne moremo vrniti v isti meri.
Sploh pa imam ta problem pri svakinji, kjer so navajeni na bogato obdarovanje. Letos sem ji že prej povedala, naj bodo darila skromna,pa
je bil spet potem “povesen nos”.
Mi smo naredili doma darilo (kolendar, zgoščenke…) oni pa so spet
veselo zapravljali in ko potem vidiš nezadovoljstvo na obrazu, te vse mine.
pri meni je pa tako, da resnično nimam več idej za darila. Da bi kupovala nekaj, kar bo čez mesec pristalo nekje v kleti, čez pol leta pa v kesonu, se mi pa tudi zdi butasto.
Imam občutek, da imamo odrasli že toliko vsega, da imam problem izbrati nekomu nekaj lepega, vrednega, unikatnega…. Zato sem se odločila za naslednje načine obdarovanja: pijačo in bonboniero oz. nekaj sladkega. In vsakemu približno v vrednosti njegovega darila. Torej, če mi nekdo prinese darilo v vrednosti 6, 7 tisoč tolarjev, imam zanj pripravljeno darilo v enaki vrednosti (viski in bonboniero), za manjše darilo pač samo buteljko in Ferrero roche….
V glavnem, to prakticiram že nekaj let in se mi zdi čisto OK, za to vsaj vem, da bodo moji obdarovanci spili in pojedli, ali pa dali dalje komu drugemu 🙂
Zdi se mi pa nesmiselno (in tudi netaktno) posiljevati svoje bližnje z nekimi darili, če so mi dali jasno vedeti, da ne želijo posebnih obdarovanj (iz raznih razlogov: pomanjkanje časa, denarja,idej)
LP
no, brez zamere, meni je pa skrajno mimo ideja, dati nekomu darilo v vrednosti darila, ki ti ga je on prinesel………….!!!!!!!!!! Kot prvo – kako pa veš, kakšno darilo ti bo kdo prinesel? Ali imaš pripravljenih več daril (v enem kompletu viski in drago bonboniero, v drugem poceni buteljko in ferero rocher), potem odpreš darilo, ki si ga dobila, na hitro oceniš, koliko je vredno, in izpod jelke vzameš primerno darilo v pravi protivrednosti?
pa kam ta svet gre? torej nekdo, ki nima veliko denarja in ne more podariti veliko, po tej logiki tudi sam nikoli v življenju ne bo dobil nič vrednejšega? bogati, ki lahko kupijo razsipna darila, se bodo pa še naprej utapljali v dragih viskijih (ki jih že tako lahko sqami kupijo)? ali kako? naj mi nekdo pojasni to logiko, prosim! od kdaj je smisel obdarovanja vrednost darila?
saj ne rečem – tudi meni kdaj zmanjka idej za obdarovanje in tudi jaz sem že naletela na izgovore v stilu “saj ne bi bilo treba” ipd.
pa se nekako znajdem. kadar res nimam ideje, kaj podariti, podarim kaj uporabnega, za kar vem, da ne bo nabiralo prahu. za novo leto so to novoletni prtički, kuhinjski servieti z novoletnim motivom, doma pečeni piškoti v malo lepši embalaži, karte za kino ali gledališče ali toplice,…kaj takega, za kar vem, da bo obdarovanec z veseljem sprejel in uporabil.
> torej nekdo, ki nima veliko denarja in ne more podariti veliko, po tej logiki tudi sam nikoli v življenju ne bo dobil nič vrednejšega? bogati, ki lahko kupijo razsipna darila, se bodo pa še naprej utapljali v dragih viskijih (ki jih že tako lahko sqami kupijo)? ali kako? naj mi nekdo pojasni to logiko, prosim! od kdaj je smisel obdarovanja vrednost darila?
glede na ta tvoj odstavek….
ja, moje mnenje je pač takšno, kot sem ga napisala. Zdi se mi skrajno žaljivo nekoga bogato obdarovati in mu kupovati gledališke vstopnice za 10 jurjev, če dobro vem, da nima denarja niti za svoje otroke… Veš, pri obdarovanju je dobro, če imaš filing tudi zato, da ti ni vseeno, kakšen občutek bo imel po odprtju tvojega darila. Če ti misliš, da boš nekomu naredil s tem veselje, je OK, če pa bo ostal grenek priokus in občutek manjvrednosti, potem pa smisel daril res zbledi….
verjetno sem res čudaška, ampak če bi na svetu mislili vsi enako, potem bi bilo pač dolgočasno…. ne se sekirat, takšno je pač moje mnenje.
aja, mi imamo pod jelko samo darila za domače. Če bi hotela zložiti pod jelko vsa darila za vse otroke in odrasle, s katerimi se obdarujemo, lahko preselim pohištvo iz dnevne sobe na hodnik :)))
No, mi smo se nekaj let ubadali s podobnimi problemi- kaj komu dat, da ne bo preveč/premalo/pretrapasto…. Že nekaj let dobijo vsi, kar jih je na spisku, enotno darilo. Prejšnja leta so bile to buteljke (kvalitetne, ne kak spumante) vina in domače pecivo, letos pa so to steklenice domačega jabolčnega soka, iz lastnoročno obranih, sprešanih jabolk s hribovske kmetije moževega strica. Dva vikenda smo “investirali” v to, enega smo pobirali, drugega pa prešali in vkuhavali. Zraven bova jutri s sinom spekla še nekaj peciva, škatlice sva že naredila, tudi slikice za na steklenice sva že narisala – in to je to. Če komu ni všeč, tudi prav, tisti pač ne ceni našega truda in dela. Izjema so stari starši, ki bodo dobili malo bolj konkretna darila, ker pač pazijo na vnučka skozi vse leto.
Dobivamo tudi mi povečini sladkiš+pijačo, izjeme so redke. Znanka je recimo, sinu prinesla ročno spleteno jopo in me je prav ganila in presenetila. Bila pa je tudi sama strašno vesela lastnoročno okrašene steklenice in njene vsebine, pa tudi “umetniški” sinovi (sicer še božični) piškotki so se ji zdeli “bombastični!” :))
Midva z možem pa sva se darilom odpovedala, ker nama proračun tako narekuje :(.