Kako poteka civilni pogreb?
Tista, ki pravi, da je tast pri 89. letih ateist, se moti. Vsi, ki so bili rojeni pred letom 1946, so bili krščeni, obhajani in birmani. Zato je cerkven pogreb obvezen. Treba je poskrbeti za tiste, ki umrejo, da pridejo v nebesa, saj jih v nasprotnem primeru čaka pekel. Torej ateisti ne obstajajo, vsaj tisti, ki so rojeni pred 1946. To tudi gospod župnik večkrat poudari, tako da on vodi pri nas vse pogrebe, tudi če ga ne naročijo, pride in opravi obred in daruje sveto mašo, potem pa svojcem pošlje položnico za opravljene storitve.
Če bi se dalo, bi si jaz želela, da namesto pogreba partner (oziroma nekdo drug od najbližjih, če njega več ne bo) raztrosi moj pepel nekje, kjer bi se mu zdelo primerno. Brez ceremonij, jokanja, nepotrebnih stroškov, groma, za katerega je treba skrbet in še česa. Ker to pač ni možno, sem že vsem povedala, da želim pogreb z raztrosom, čim cenejšo verzijo. Jokat za mano ni treba, če se me bo kdo spomnil, ko me več ne bo, pa naj se me zaradi česa drugega in ne zato ker “joj prvi november bo, moramo še un grob poštimat”.
[/quote]
Seveda je možen tak raztros. Vem za vsaj dva kakšna “pogreba”.
Pri prvem so pokojnika kremirali, pripeljali žaro v mrliško vežico, da so ljudje lahko prišli kropit. Ob določeni uri je pogrebnik v spremstvu najbližjih sorodnikov (treh članov družine) odpeljal žaro na želeno mesto (lepa razgledna točka sredi gore) in raztrosil pepel.
Pri drugem so pokojnico kremirali. Izrazila je željo, da noče “pogreba”, zato so žaro pripeljali četrt ure pred raztrosom do pokopališča, jo postavili na mizico pred mrliško vežico, da so tisti, ki so prišli na pogreb, pokropili. Ob določeni uri je prišel pogrebnik, vzel žaro in jo v spremstvu prisotnih potresel na mestu za raztros (tak mini hribček z drevesom v enem delu pokopališča. Na pogrebu ni bilo nič, ne mrliške vežice, ne rož, ne knjige za podpis, ne sveč, ne pevcev, ne župnika, ne govornikov, skratka prišli, pokropili in šli smo.