Tisti, ki ste istospolno usmerjeni ? kako ste povedali doma, ste blefirali, ste celo pripeljali domov kao lažne fante/punce, ali ste toliko časa bežali, dokler se niso vsi naveličali spraševati, čeprav je bilo vsem jasno, kako stvari stojijo. Sem 35 let star, homoseksualec, a tega doma ne morem povedati. Pri 20-ih sem se preselil drugam, na drugi konec Slovenije, v upanju da bodo vprašanja usahnila, a vedno kadar pridem domov (kar je redko, 2x letno obiščem starše), čutim, da jih to zanima, da je to nekaj, kar nismo nikoli razščistili. Sestra me nič ne sprašuje, a mislim da vse ve, njen fant me pa prav posmehljivo gleda, kadar mami naložim kakšno zgodbico , kako je težko pravo osebo najti. Mama pa je tiho, me je pa enkrat na samem vprašala, naj ji povem, če sem homoseksualec in da s tem ni nič narobe, če sem, samo povem naj ji, kako in kaj. Ne pa da jim blefiram. Padel sem v šok, da gej pa nisem. Od takrat nisva na to temo več spregovorila, sva se pa z mamo oddaljila, ker ji ne povem, kako in kaj.
Doma tega enostavno ne morem povedati. Ker živim v stanovanju s prijateljem, je mučno kadar se mi starši najavijo na obisk (to pomeni, da moram celo stanovanje spucati, umakniti partnerjeve stvari).. Staršem je mučno, ker vidijo, da k meni ne smejo priti nenajavljeni, da se nekaj dogaja, meni je mučno to skrivanje oblačil in zobne ščetke…Najraje bi se preselil v Avstralijo, kjer me ne bi nihče poznal. A bežati celo življenje tudi ni nekaj, kar bi si želel.

Meni je bolj čuden tvoj “splošni” odnos s tvojimi. Na obisk domov prideš 2x na leto, čeprav Slovenijo lahko vso prevoziš v enem dnevu. Mama te je skušala razumeti, si lagal. Nekaj tu ne štima. Če bi bil vaš odnos v ostalih stvareh ok, bi tudi tu ne smelo biti problema.

Dovolj si star da si sam izbiras zivljenje.povej jim brez slabe vesti.ce te imajo radi te bojo sprejeli.v kolikor pa ne se pa ne sekiraj.bos videl olajsanje ki ga bos obcutil ko bos povedal.kdor te nebo sprejel nima smisla da bi bil prisoten v tvojem lajfu.zivi po svoje.vso sreco.lp

Prav grozno mi je to brati, ker se prav čuti kakšno stisko doživljaš. Jaz mislim, da tako osebne stvari nekomu zaupaš, ko sam čutiš, da je pravi čas za to. Tudi jaz mislim, da svojim staršem, tega ne bi mogla povedati, so se zgražali že ob manj pomembnih rečeh. Torej, če boš kdaj začutil, da je pravi čas poveš, če ne pač ne. Kako pa tvoj partner gleda na vse skupaj?

Seveda ne štima, kater peder je pa še bil čist v glavi?
[/quote]

Boljs ko vi moški in zenske, ki se sovražite med sebo. A si mu fouz, ker bo imel deca, ti pa boš moral prenašati eno nergave frigidno babo in otroke. Pedri so veliko bolj pametni kot obicne copatarske mangine.

Kot sam poveš mati sluti da si gej, tudi če ji potrdiš njene slutnje ne bo tako šokirana ker se ji že dozdeva kam se nagibas. Si kar si in imaš pravico do življenja in partnerja po svoji izbiri. Jaz bi ji povedala. Razmisli tudi o tem kako se more pocutit tvoj fant ko skrivaš njegove stvari po stanovanju. To ni fajn občutek.
Zaupaj se mami, mame imamo svoje otroke vedno v srcu vsaj tiste prave. Lej saj nisi množični morilec si samo gej. Sprejmi se ker česar ne moremo sprenmenit je najbolj logično in zdravo za psiho da to sprejmemo.

Ne beži od doma.
Iskreno povej domačim.
Olajšanje bo zate in za njih.
Kaj te toliko briga kaj mislijo drugi?

Moj najboljši moški prijatelj je Gay. Iskren srčen.
Z veseljem grem z njim na čaj, da imajo ostali kaj za čivkat, zanalašč.

Drzni si. Boš videl šok sosedov hahahahahaaa, glupitupi….

A ti res mislis, da domaci ne vejo? Tvoja mama to ve, samo se slisati je hotela od tebe. Problem je drugje, ne v tvojih domacih, ampak v tebi. Ker ti samega sebe ne sprejmes. In to bezanje v Avstralijo ti ne bo nic pomagalo. Si en navadni zajc, ki svoji familiji lazes. In poznam podoben primer tebi, sin je lagal, ko pa je zvedel da doma vse vejo, se je pa skregal in ne hodi vec domov. Sestro poznam in je povedala, da to traja ze vec let, da se kuja kot dojencek. Res ste cudni geji, pa ne vidim problem v usmerjenosti, ampak v skrivanju. Obnasate se, kot da so vsi ljudje glupi kot da ne vejo. Zato cenim tiste ki so javno povedali, kaj so. Ker eni do tega koraka ne boste nikoli prisli

Nismo starci tako netoleranti, razen nekaterih posameznikov.

Lahko začneš z mamo. Recimo nekako tako:
A veš mama, ko si me vprašala ali sem gej?
Sem ja.

Pa si opravil.

Zelo dober film na to temo je Love, Simon
Gledali skupaj s hcerko in se pogovarjali o stiskah istospolnih, pa tudi, kako samozavestno je to speljal junak tega filma.
Srecno!

Problem imaš ti, ne tvoji domači. Ti si se umaknil, ti jim nočeš povedati, ti vidiš, da te sestrin fant gleda posmehljivo… TI si tisti, ki iz te zadeve delaš probleme. Domači te sprejmejo, hodijo na obiske, želijo da ti prideš, ti pa skrivaš pred njimi svoje življenje, svoje bistvo, svojega partnerja.

V bistvu se edini ti nisi sprijaznil s tem, da ti je všeč isti spol. Zaradi tega, ker o tem ne želiš govoriti, bi se najraje selil v Avstralijo. V bistvu bežiš pred problemom, ki ga niti ni. Ustvaril si si ga sam.

Ko boš povedal, bo olajšanje za vse, kot pravi že nekdo zgoraj. Zate, da boš to breme po vseh teh letih končno dal iz sebe, in zanje, ker bodo videli, da si se končno odprl, če pa slučajno mislijo, da je kaj hujšega (si kriminalec, ki v svojem stanovanju izvaja ta dejanja, zato se morajo najaviti in pridejo v sterilno stanovanje), si bodo pa tudi oddahnili, da gre le za tvojo spolno usmerjenost.

Mama te je že vprašala, torej ve ali vsaj sluti, pa si se ti umaknil. Imel si idealno šanso, da ji to poveš in da končno odvržeš to breme, ki ga toliko časa nosiš v sebi. Ampak si se sam odločil, da tega ne storiš, da se še naprej skrivaš, da še naprej tajiš, da še naprej bežiš.

Nehaj bežati. Nehaj bežati pred sabo. Sprejmi to, kakršen si, sprejmi sebe in svojo spolno usmerjenost. Ko boš ti s tem pomirjen, te mnenja drugih ne bodo več motila. Družina bo pa to bolj enostavno sprejela kot to, da si se jim vsa ta leta umikal in da si jim lagal v obraz. Prenehaj torej z begom in lažmi ter reši, kar se rešiti še da.

Rečeš, da se morate nekaj pogovoriti, ter poveš, da si gej. Saj razumem, da te je strah, ampak tvoja mama ti je že dala vedeti, da je to ne moti. Torej veš, da te sprejemajo ter da ne bo negativnega odziva. Če bi tvoji bili neki blazni nasprotniki homoseksualcev, ok, potem bi bila štala, v takem primeru je res težko. Tako pa, ko so ti dali vedeti, da je ok in itak že vejo, verjemi, pač pojdi in povej.

Sem mama sina v podobni situaciji. Vsi v družini globoko v sebi vemo, da je gej. Čeprav sva si blizu, ga ne upam vprašati, da mi v situaciji, ko se počuti stisnjen v kot ne reče, da ni gej in bo še težje kdaj spregovoriti o tem. Za vse bi bilo olajšanje, če bi se odkrito pogovorili, čeprav vem, da je to samo sinova stvar. Ve, da v družini ni predsodkov in ne bi bil deležen obsojanja,najbrž pa mora najprej razčistiti pri sebi.
Je pa precej mlajši od avtorja in se je šele pred kratkim odselil ne prav daleč od doma, tako da se veliko videvamo.

Vse situacije in stvari so na tem planetu narejene za cloveka. Tvoja druzina je prav ok, kolikor berem in starsi vedno vedo, ko se otrok ne pocuti v redu, ko ga nekaj muci. Poves, napises sms, pokimas, karkoli. Sele, ko/ce dobis hladen tus ali linc razmisljas o planu selitve😎.
Pa srecno!

Tudi sama sem istospolno usmerjena in domačim nikoli nisem povedala o tem, čeprav že lep čas to slutijo. Sem bila tudi v dolgotrajni zvezi z moškim, ki sem ga sicer imela rada, vendar nisem nič globljega čutila do njega, ni me spolno privlačil… Ta zveza mi je bila huda muka. Počela sem nekaj samo zato, da sem ugodila svojim domačim. Žrtvovala sem se dobesedno za srečo drugih.

Verjamem, da tisti, ki ne vidite dlje od korena svojega nosu, ne morete razumeti situacije homoseksualnih ljudi in kako je, če se rodiš istospolno usmerjen.

Jaz vem že od 8. leta starosti, da sem istospolno usmerjena. To ni “nastalo čez noč v moji glavi”.

Mnogi ne veste, čez kaj vse moramo iti, da lahko zaživimo svobodno. To pri nas ni samoumevno, ker nas družba še vedno nekako zavrača. Stigma je še vedno močna.

Npr. v službi sem spoznala žensko, ki je biseksualna, sicer poročena, ima otroke. Na nek način sva si bili všeč. Njej sem tudi najprej priznala, da sem istospolno usmerjena. Ko so za to izvedeli še drugi, mi je ona gladko obrnila hrbet, ko je prišlo do situacije ali se postavi zame, ali pa se obrne stran.

Ko dejansko pride do situacije, ko je treba podpreti istospolno usmerjenega prijatelja, sodelavca, še vedno doživiš zavrnitev in dobiš še celo nož v hrbet. Nihče se ne bo v resnici postavil zate, ko bo čas za to. Mogoče bo čez 100 let drugače, vendar težko, če bo prevladal islam in bodo ženske spet brez pravic, kaj šele homoseksualci.

Tudi zame domači ne vedo in priznam, da niti nimam želje, da bi vedeli. Želim si samo živeti v miru z mojo partnerko. Nikomur se ne vsiljujem z mojim načinom življenja. Vsak si naj izbere partnerja po lastnih željah in nravi.

Dragi avtor, saj tvoji nimajo s tem problem. Ti imaš edini problem ,ker se tega sramuješ in tega sam sebi ne priznaš, ti v bistvu še sam sebi ne moreš tega reči. In to je problem. Tvoja mama, sestra, fant od sestre, oče – oni vse vejo, samo bi radi, da bi jim to tudi ti enkrat povedal. Pa da jim govoriš, da nobene prave ne spoznaš. Haloooo.
Tako kot je rekla zgoraj “To je v bistvu tvoj problem”- z njenim zapisom se v celoti strinjam.
In Slovenija je tolerantna država , tako da ni poblem, da si se rodil v nestrpni državi, kjer bi te izgnali, javno sramotili, če bi kaj takega izvedeli. Problem je v tvojem nesprejemanju samega sebe. In veš kaj, poznam en zelo podoben primer, mati je na smrtni postelji spraševala sina ki je homo, da naj ji vsaj sedaj prizna, pa ji ni. Je jokcal, da ni gej. Podn od karakterja so taki ljudje. Tako da verjamem da ti ni lahko, ampak sam s seboj moraš urediti. To da pa prideš 2x na leto domov, pa da pospravljaš stvari od partnerja, kadar tvoji domači pridejo na obisk, je pa nezrelo.Pa lahko greš v Avtralijo živeti, še vedno boš imel isti problem – da se sam s seboj ne pobotaš in da sam sebe ne sprejmeš. Ti se v bistvu sramuješ, da si gej.
Sama spoštujem vse ljudi ki imajo pošlihtano podstrešje. Spoštujem ljudi ki v kamero rečejo, da grejo s istospolnim partnerjem skupaj živeti. Kapo dol, zame so največje face. Ker oni so svetlobno leto pred teboj, ker so dali več korakov:
najprej so si priznali, kaj so (sami sebi)
se tega nehali sramovati
in ko so se v celoti sprejeli, so to povedali navzven in začuda jih ni nihče blatil.
Tako da ni problem v slovencih, okolju, starših, problem je v tebi. Tvoji starši pa mi delujejo čisto kul.

Realno doma in tvoji bliznji ze vedo. Problem je, ker se ti noces sprijaznit s tem. Drugace pa vsak resuje svoje probleme in lahko si zamislis, da tale tvoj izpad se bo polegel ze v enem dnevu.

Pa kaj ti res verjameš, da tvoji ne vejo, da si istospolno usmerjena? Ubogi tvoji starši. In ni res, da imate stigmo, stigmo ste si sami naredili. Ker ko sam sebe preziraš, to ljudje začutijo in te začnejo prezirati ravno zaradi iste stvari. To je isto kot nekdo ki ima opeklino na obrazu in se jo sramuje. Če drugi občutijo, da se sramuje te opekline, bodo vsi gledali to opeklino in isto občutili.Če bi se pa temu človeku fučkalo za opeklino in mu ne bi bilo mar za nji, pa te opekline na obrazu ne bi noben videl. Upam, da na tem preprostem problemu vidiš, kje je problem. Ne v okolici, v tvojem nesprejemanju same sebe.
Mislim da ste taki potrebni pomoči, strokovne pomoči , da sami sebe ne sovražite več . Pa vedi , da poznam to situacijo, zelo dobro, imam brata, ki je homo , pa dela take cirkuse, da bi to zakril, a vsi doma vemo. A nikoli ni zbral poguma, da bi s tem razpucal. In tudi on se je odselil, z domačimi skoraj več nima stika. Beži pred seboj. Mogoče bo v naslednjem življenju bolj moder, kaj naj drugega rečem. Mogoče bo v naslednjem življ. osvojil to lekcijo.

Vem, sine. Saj večkrat na dan slišim, da brni vibrator v tvoji sobi. :))

Meni je pa ful interesantno, kako je največja muka tole s homoseksualnostjo ravno homoseksualnim. Splošna družba je tekom let postala odprta, sicer po sistemu, da si za svojega vsak želi, da bi bil normalen, ampak obsojajo pa ne več, vsaj ne tako intenzivno. Slišiš pa toliko homoseksualcev, da se skrivajo in prikrivajo svojo usmerjenost. Torej, sklepam, da se sami mnogo bolj zavedate, da tole ni ravno normalno, zato pa imate takšno slabo vest pred vsemi. In seveda, da ni normalno, če ne drugega, ker se s tem onemogoča razplod in ohranjanje vrste, ampak get real. V teh cajtih te nihče več ne bo tako obsojal, kot se očitno sam. Še mama je bila pripravljena slišat in ti povedat, da je ok, ti pa se še vedno sam sebe in svojega partnerja sramuješ. Pa bi še razumela, če bi rekel, da ga ne boš pripeljal v svoj tradicionalni dom nekam na vas, ampak da delaš cirkuse, ko nekdo pride k tebi domov? Halo, vsi vejo, sigurno da vejo, pa vseeno pridejo, verjetno tudi z upanjem, da boš vendarle zucnil, ti pa se tako ne moreš sprejeti, da se skrivaš sam pred sabo. V bistvu, nekje sem enkrat prebrala, da so homoseksusalci ljudje z največjimi predsodki. Mislim, da ste res. Mislim, da bi bilo tudi za vas in za nas, normalno usmerjene veliko lažje, če vam ne bi popali etikete normalnosti, ampak da bi šla vsa kampanija v sprejemanje deviacije, ker to pač homoseksualnost je. Odkloni do sprejemanja pa izhajajo iz tega, ker se in vi in mi zavedamo, da normalno bi bilo drugače. Vsekakor pa, daj poštimaj vsaj sebe. Sprejmi sebe in svojo različnost, sprejmi to, kar ti je očitno narava namenila. Ko boš to zmogel, bo verjetno lažje tudi ostalim pogledati v oči. Bežiš lahko tudi v Avstralijo, vendar sam sebi ne boš nikoli in nikjer ubežal.

Meni je pa ful interesantno, kako je največja muka tole s homoseksualnostjo ravno homoseksualnim. Splošna družba je tekom let postala odprta, sicer po sistemu, da si za svojega vsak želi, da bi bil normalen, ampak obsojajo pa ne več, vsaj ne tako intenzivno. Slišiš pa toliko homoseksualcev, da se skrivajo in prikrivajo svojo usmerjenost. Torej, sklepam, da se sami mnogo bolj zavedate, da tole ni ravno normalno, zato pa imate takšno slabo vest pred vsemi. In seveda, da ni normalno, če ne drugega, ker se s tem onemogoča razplod in ohranjanje vrste, ampak get real. V teh cajtih te nihče več ne bo tako obsojal, kot se očitno sam. Še mama je bila pripravljena slišat in ti povedat, da je ok, ti pa se še vedno sam sebe in svojega partnerja sramuješ. Pa bi še razumela, če bi rekel, da ga ne boš pripeljal v svoj tradicionalni dom nekam na vas, ampak da delaš cirkuse, ko nekdo pride k tebi domov? Halo, vsi vejo, sigurno da vejo, pa vseeno pridejo, verjetno tudi z upanjem, da boš vendarle zucnil, ti pa se tako ne moreš sprejeti, da se skrivaš sam pred sabo. V bistvu, nekje sem enkrat prebrala, da so homoseksusalci ljudje z največjimi predsodki. Mislim, da ste res. Mislim, da bi bilo tudi za vas in za nas, normalno usmerjene veliko lažje, če vam ne bi popali etikete normalnosti, ampak da bi šla vsa kampanija v sprejemanje deviacije, ker to pač homoseksualnost je. Odkloni do sprejemanja pa izhajajo iz tega, ker se in vi in mi zavedamo, da normalno bi bilo drugače. Vsekakor pa, daj poštimaj vsaj sebe. Sprejmi sebe in svojo različnost, sprejmi to, kar ti je očitno narava namenila. Ko boš to zmogel, bo verjetno lažje tudi ostalim pogledati v oči. Bežiš lahko tudi v Avstralijo, vendar sam sebi ne boš nikoli in nikjer ubežal.
[/quote]

zelo dobro napisano… se 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} strinjam

Meni je pa ful interesantno, kako je največja muka tole s homoseksualnostjo ravno homoseksualnim. Splošna družba je tekom let postala odprta, sicer po sistemu, da si za svojega vsak želi, da bi bil normalen, ampak obsojajo pa ne več, vsaj ne tako intenzivno. Slišiš pa toliko homoseksualcev, da se skrivajo in prikrivajo svojo usmerjenost. Torej, sklepam, da se sami mnogo bolj zavedate, da tole ni ravno normalno, zato pa imate takšno slabo vest pred vsemi. In seveda, da ni normalno, če ne drugega, ker se s tem onemogoča razplod in ohranjanje vrste, ampak get real. V teh cajtih te nihče več ne bo tako obsojal, kot se očitno sam. Še mama je bila pripravljena slišat in ti povedat, da je ok, ti pa se še vedno sam sebe in svojega partnerja sramuješ. Pa bi še razumela, če bi rekel, da ga ne boš pripeljal v svoj tradicionalni dom nekam na vas, ampak da delaš cirkuse, ko nekdo pride k tebi domov? Halo, vsi vejo, sigurno da vejo, pa vseeno pridejo, verjetno tudi z upanjem, da boš vendarle zucnil, ti pa se tako ne moreš sprejeti, da se skrivaš sam pred sabo. V bistvu, nekje sem enkrat prebrala, da so homoseksusalci ljudje z največjimi predsodki. Mislim, da ste res. Mislim, da bi bilo tudi za vas in za nas, normalno usmerjene veliko lažje, če vam ne bi popali etikete normalnosti, ampak da bi šla vsa kampanija v sprejemanje deviacije, ker to pač homoseksualnost je. Odkloni do sprejemanja pa izhajajo iz tega, ker se in vi in mi zavedamo, da normalno bi bilo drugače. Vsekakor pa, daj poštimaj vsaj sebe. Sprejmi sebe in svojo različnost, sprejmi to, kar ti je očitno narava namenila. Ko boš to zmogel, bo verjetno lažje tudi ostalim pogledati v oči. Bežiš lahko tudi v Avstralijo, vendar sam sebi ne boš nikoli in nikjer ubežal.
[/quote]toliko nakladanja. Izdaš sr pa z “mi normalni” hoj kdo smo to???

Pa kaj ti res verjameš, da tvoji ne vejo, da si istospolno usmerjena? Ubogi tvoji starši. In ni res, da imate stigmo, stigmo ste si sami naredili. Ker ko sam sebe preziraš, to ljudje začutijo in te začnejo prezirati ravno zaradi iste stvari. To je isto kot nekdo ki ima opeklino na obrazu in se jo sramuje. Če drugi občutijo, da se sramuje te opekline, bodo vsi gledali to opeklino in isto občutili.Če bi se pa temu človeku fučkalo za opeklino in mu ne bi bilo mar za nji, pa te opekline na obrazu ne bi noben videl. Upam, da na tem preprostem problemu vidiš, kje je problem. Ne v okolici, v tvojem nesprejemanju same sebe.
Mislim da ste taki potrebni pomoči, strokovne pomoči , da sami sebe ne sovražite več . Pa vedi , da poznam to situacijo, zelo dobro, imam brata, ki je homo , pa dela take cirkuse, da bi to zakril, a vsi doma vemo. A nikoli ni zbral poguma, da bi s tem razpucal. In tudi on se je odselil, z domačimi skoraj več nima stika. Beži pred seboj. Mogoče bo v naslednjem življenju bolj moder, kaj naj drugega rečem. Mogoče bo v naslednjem življ. osvojil to lekcijo.
[/quote]

Izhajam iz družine, v kateri je vladala vera, verska vzgoja, bolj staromodni pogledi na odnose… Ne moreš trditi, da je ta stigma “v naši glavi” in da mi sami sebe ne sprejemamo. To seveda ni res.

95 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih ne bi imelo niti za soseda homoseksualca, kaj šele kot otroka, preostalih 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa je itak homoseksualcev.

Sovraštvo do homoseksualcev obstaja in ne moreš ga čutiti, če sam nisi homoseksualen.

Izhajam iz družine, v kateri je vladala vera, verska vzgoja, bolj staromodni pogledi na odnose… Ne moreš trditi, da je ta stigma “v naši glavi” in da mi sami sebe ne sprejemamo. To seveda ni res.

95 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jih ne bi imelo niti za soseda homoseksualca, kaj šele kot otroka, preostalih 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa je itak homoseksualcev.

Sovraštvo do homoseksualcev obstaja in ne moreš ga čutiti, če sam nisi homoseksualen.
[/quote]
To je vse res. Se dvajset let nazaj so jih tepli če so pogruntala ali izvedeli. Peedre, lezbijke ne.
Se 20 let nazaj so jih od doma nagnali.
Zdaj je malo bolje. Res ne vem kaj imajo tako sovraštvo do homotov saj so čist nenevarni

toliko nakladanja. Izdaš sr pa z “mi normalni” hoj kdo smo to???
[/quote]

Če ne razumeš, kar bereš, je vse nakladanje. “Izdam” se tudi s tem, da homoseksualnost označim za deviacijo. Morda je potreben kak slovar tujk, pa ti pisanje ne bo več nakladanje v prazno (glavo)