Ne vem, kako povedati doma
saj verjamem, da nas je več takih. ko se pridruži posameznik kakim online forumom in spozna, da nas je takih več z podobnimi situacijami
[/quote]
Homoseksualne skupnosti so pomembne zaradi socializacije homoseksualcev, da se najdejo sebi podobni, da si polepšajo življenje, da skupaj zaživijo in odkrito spregovorijo o svojem odnosu, brez strahu, da bi jih kdo obsojal, da bi bili zaradi tega dodatno zaznamovani in izpostavljeni, torej brez stigme. Tudi, da bi jih družine lažje sprejele take kot so. Vse te zadeve želijo izraziti skozi parado ponosa, čeprav mogoče se jim vse skupaj vedno ravno ne posreči, ker nekateri ljudje ne razumejo ali nočejo razumeti njihovih sporočil.
Uh, prav grozno je brati to tvojo stisko. Jaz bi se hotela tega bremena rešit enkrat za vselej. Zato bi se odločila tako. Izbrala bi en bližnji dan in uro, prosila partnerja za spremstvo, se napovedala k staršem (brez da poveš, zakaj prideš in da pride partner s tabo), nato bi šla k staršem in po uvodem dober dan kar takoj prišla na dan z besedo. In tukaj brez slepomišenja in mencanja.
Dober dan. Sem gej. Saj to verjetno že veste, slutite, ampak zdaj sem se odločil, da to tudi povem. Tole je moj partner (ime). Imava se rada in bom zelo vesel, če bova oba skupaj lepo sprejeta v družini.
Potem bo malo zadrege (ker gre za novo situacijo), nato pa rokovanja, kava in pogovor.
PUGUMNO!
vetervlaseh, 10.06.2018 ob 06:44
Tisti, ki ste istospolno usmerjeni ? kako ste povedali doma, ste blefirali, ste celo pripeljali domov kao lažne fante/punce, ali ste toliko časa bežali, dokler se niso vsi naveličali spraševati, čeprav je bilo vsem jasno, kako stvari stojijo. Sem 35 let star, homoseksualec, a tega doma ne morem povedati. Pri 20-ih sem se preselil drugam, na drugi konec Slovenije, v upanju da bodo vprašanja usahnila, a vedno kadar pridem domov (kar je redko, 2x letno obiščem starše), čutim, da jih to zanima, da je to nekaj, kar nismo nikoli razščistili. Sestra me nič ne sprašuje, a mislim da vse ve, njen fant me pa prav posmehljivo gleda, kadar mami naložim kakšno zgodbico , kako je težko pravo osebo najti. Mama pa je tiho, me je pa enkrat na samem vprašala, naj ji povem, če sem homoseksualec in da s tem ni nič narobe, če sem, samo povem naj ji, kako in kaj. Ne pa da jim blefiram. Padel sem v šok, da gej pa nisem. Od takrat nisva na to temo več spregovorila, sva se pa z mamo oddaljila, ker ji ne povem, kako in kaj.
Doma tega enostavno ne morem povedati. Ker živim v stanovanju s prijateljem, je mučno kadar se mi starši najavijo na obisk (to pomeni, da moram celo stanovanje spucati, umakniti partnerjeve stvari).. Staršem je mučno, ker vidijo, da k meni ne smejo priti nenajavljeni, da se nekaj dogaja, meni je mučno to skrivanje oblačil in zobne ščetke…Najraje bi se preselil v Avstralijo, kjer me ne bi nihče poznal. A bežati celo življenje tudi ni nekaj, kar bi si želel.
povej po slovensko, da te vsi domači slovenski homoseksualci razumejo, da si tudi ti isti kot oni, slovenski homoseksualec.
Verjamem, da imaš stisko ampak verjemi, da jo imajo tudi tvoji starši. Jaz te ne razumem – mama ti je ponudila podporo v tem, povedala ti je, da ni nič narobe, tudi če si gej. Ti pa se gejevstva tako sramuješ, da si še tako odlično priliko za krpanje vezi zapravil in se ji zlagal? Valjda da vedo, da si gej in tole tvoje tesnobno prikrivanje vso zadevo veliko bolj otežuje, kot če bi priznal. Mama ti je ponudila podporo, od kje ti ideja, da se bo zgodilo nekaj groznega, če se odkrito pogovorite? Oprosti ampak meni tale situacija izgleda, da si sam uničil vezi med seboj in svojo družino na račun tvojega pretvarjanja. Upam, da obiskuješ kakšnega psihologa, ker s takšno anksioznostjo, kot si že sam opazil, ni mogoče živeti.
Zanalašč, 10.06.2018 ob 07:12
Ne beži od doma.
Iskreno povej domačim.
Olajšanje bo zate in za njih.
Kaj te toliko briga kaj mislijo drugi?
Moj najboljši moški prijatelj je Gay. Iskren srčen.
Z veseljem grem z njim na čaj, da imajo ostali kaj za čivkat, zanalašč.
Drzni si. Boš videl šok sosedov hahahahahaaa, glupitupi….
Islam tretira homoseksualizam kao zločin i krivično djelo koje se kažnjava najstrožijom kaznom ubistva, naravno ako osoba čini to ogavno djelo i neće da se pokaje i prekine sa njim. Nema razilaženja među ashabima Allahovog Poslanika, sallallahu alejhi ve sellem, da se homoseksualista ubija, znači na tome je bio idžamu (konsenzus) ashaba. Oni su se razišli oko načina njegovog ubijanja, pa se po nekima ubija tako što se baca sa stijene, po drugima se spaljuje vatrom a po trećima se ubija sabljom. Nema sumnje da onaj ko je iskušan ovim grijehom da je obavezan da prekine sa njim, da se pokaje i liječi.
Pozdravljen
Ti bom kar iz prve roke napisal tudi sam sem gay, od 24 leta v vezi z tipom. Tudi sam sem se preselil iz domačega kraja, prvenstveno zaradi službe, pa tudi zato da se najdem, zaživim po svoje. Kmalu sem spoznal mojega sedanjega partnerja, po mesecu sva zaživela skupaj. Na začetku je bilo malo čudno, itak si zaljubljen do ušes, pol se pa spopadaš se z čustvi do družine. Ampak počasi si moraš sam utirati pot. Najlazje je z domačimi, drugi sorodniki so običajno problem. No mi2 sva imela res srečo, kljub temu da nikoli nismo konkretno o najini opredelitvi razlagala nobenemu. Ja vem ampak pred 24 leti je bilo malo drugače. Sva pa v poslovnem svetu, zelo malo prijateljev spustiva zraven, z druzino se dobro štekamo, nihče pa ni neumen da nebi pokapiral. Skupaj dopustujemo, praznujemo, zalujemo, skratka mocna osebnost moraš biti in si ne dovoli da bi te kdorkoli podcenjeval.
Nikoli!!!
Zanimivo mi je da nisi povedal niti sestri. Iz prebranega je razbrati da je v druzini vsem jasno. Sprejemajo te taksnega kot si pa tega se sam ne ves.
Res pa je da ti je tezko povedati sploh ker si tako dolgo molcal. Morda napises pismo. Povej da si srecen. Ne sramuj se partnerja ker dolgorocno to ni dobro za zvezo.
Ko se bos resil tega bremena ti bo lazje in morda ugotovis da imas druzino ki te podpira. To pa je najvec kar si lahko zelis. Srecno
Veliko jih tu govori, kaj moraš naredit. Nobeden pa v resnici ne razume tebe ali tvoje situacije.
Samo zato, ker smo bistveno bolje sprejeti sedaj kot v preteklosti ne pomeni, da smo sprejeti vsepovsod.
Morda začneš pri sebi in ugotoviš zakaj ti je težko povedati tvojim. Ko in če se jim odločiš povedati, naj bo to pod tvojimi pogoji in naredi tako, da ti bo najlažje. Povedati se da na več načinov. Ne rabiš jim sploh povedati, ker nihče ni avtomatično upravičen do informacij o tvojem zasebnem življenju, ampak glede na zapisano deluješ nezadovoljen s trenutno situacijo.
Meni je bilo težko povedati svoji družini. Marsikateri odnos se je skrhal, samo lahko rečem, da smo sedaj bolje, kot smo bili prej. Marsikaj sem moral pogoltniti od njih v obdobju, ko so se soočali s tem, da sem gej. Veliko točk je bilo, kjer sem hotel prekiniti vse odnose z njimi. Ni enostavno, proces se pa nikoli ne konča. Ožja družina sedaj vsi vedo in hodi tudi moj partner na družinske dogodke, a potem je tu širša družina, ki ne vejo ničesar in slučajno pridejo in pričnejo postavljati vprašanja. Postane pa s časom lažje.