Kako pri 40ih začeti novo kariero?
Draga moja, kot bi sebe brala. Res, edina reč, kar se veselim so prazniki, vikendi in dopusti (pa še za te se moram zadnje čase prav boriti, ga ne moremo porabiti, čeprav jaz pravzaprav nimam pametnega dela)- te časa z družino. Oni so pravzaprav moj edini smisel v življenju.
Tudi jaz sem študirala sociologijo, študij že razširja obzorja, ne da ne.. zaposlitev pa, druga štorja.
Najhujši problem nas je, da nikoli nismo imeli fiksne želje, se zavedali kaj bi radi. Kot na primer moja sestra, ki je vedela že pri 7 letih, da bo zdravnica.
Tud jaz sem ugotovila isto, glede s.p.- ja. Če drugega ne moraš biti samozavesten na potenco, da prodajaš nič kaj takšnega, če le znaš prodati..
Ja, sem že pobrskala in naša občina nima, prav tako nima takšnega prostora, kot bi jaz potrebovala. Problem je tudi v tem, da se teh agencij zdaj kar izogibam, ker sem imela pred leti slabo izkušnjo. Tem agencijam moraš, da te izberejo, posredovati idejo. Mene niso izbrali, idejo pa ukradli, ker seveda ni z ničemer zaščitena in nimaš dokaza, da je tvoja. Lahko samo gledaš, kako nekdo čez nekaj mesecev začne z identičnim poslom, kot je bila tvoja ideja. Pa tudi tukaj gre za edinstveno idejo v Sloveniji, tako da naključje ne vem, če je možno.
Hvala za lepe želje in vse lepo želim tudi tebi.
Aja, pa še to, ko si pisala za višjo šolo- če te še kaj veseli, da bi šla študirat, ti kar. Med drugim pri izrednem vpisu pridobiš tudi statuš študenta in to pomeni, da imaš dostop do vseh študentskih del. Morda lahko na tak način potem najdeš tudi novo službo, ki bi te bolj veselila.
Pa na bone lahko ješ 😀
[/quote]
To pa huda, da ti idejo ukradejo. Ja, je pa res, ko se prijaviš na kak razpis, da idejo moraš izdati :(. Nerodna reč to. Upam, da najdeš kako idejo kako do zagonskih sredstev in prostora.
Hvala tudi tebi za lepe želje. Jaz drugače imam službo, tako, da k sreči se mi ni treba ubadat s študetnskimi deli. To sem se več let :(.
Draga moja, kot bi sebe brala. Res, edina reč, kar se veselim so prazniki, vikendi in dopusti (pa še za te se moram zadnje čase prav boriti, ga ne moremo porabiti, čeprav jaz pravzaprav nimam pametnega dela)- te časa z družino. Oni so pravzaprav moj edini smisel v življenju.
Tudi jaz sem študirala sociologijo, študij že razširja obzorja, ne da ne.. zaposlitev pa, druga štorja.
Najhujši problem nas je, da nikoli nismo imeli fiksne želje, se zavedali kaj bi radi. Kot na primer moja sestra, ki je vedela že pri 7 letih, da bo zdravnica.
Tud jaz sem ugotovila isto, glede s.p.- ja. Če drugega ne moraš biti samozavesten na potenco, da prodajaš nič kaj takšnega, če le znaš prodati..
[/quote]
Si kaj razmišljala kako naprej?
Hvala za lepe želje.
Bi pa imela še nekaj vprašanj. Na študij si se vpisala pri 40+? Koliko letni študij?
Drugače pa čestitke za pogum in uspeh. Lepo prebrati kaj takega.
[/quote]
Hvala tudi tebi.
Študij je trajal dobra tri leta, a sem res hitela, vse delala z velikim veseljem, ker sem bila (končno!) prepričana, da je to to.
Si razmišljala, da bi zaenkrat odprla popoldansko dejavnost? Če te mika delati samostojno? Tako lahko preveriš trg in dobiš izkušnje, preko poslovnih partnerjev morda celo bodočega delodajalca. Najslabše, kar se ti lahko zgodi, je stagniranje, neaktivnost. Tudi majhen korak je korak, samo pogumno. Obrestovalo se bo.
Če ti je kaj v tolažbo – leta SPLOH niso pomembna pri novih začetkih.
Jaz sem 40+, pa sem šele okoli 40-ega začel s popolnoma novo kariero. In sploh ne razumem ljudi, ki komaj čakajo vikend. Jaz grem z nasmehom do ušes vsak dan v službo. Sem pa S.p,. Študiral pa ekonomijo, a nikoli delal v tej branži.
A veš kaj potrebuješ draga 40-letnica? Življenjsko energijo. Tisti, ki jo imamo, se počutimo kot da bi bili cel dan na drogi (pa nismo:)). Ta moment je največ priložnosti v celotni zgodovini človeštva, da počneš kar hočeš in še uživaš pri tem. Z internetom je trg ves svet.
Tako, kot je napisal nekdo pred mano. Če imaš kak hobi, ga spremeni v posel. To je najlažje. Na leta pa pozabi – delam v poslu s tujci, ki so s 60+ začeli nove biznise….
Hvala tudi tebi.
Študij je trajal dobra tri leta, a sem res hitela, vse delala z velikim veseljem, ker sem bila (končno!) prepričana, da je to to.
Si razmišljala, da bi zaenkrat odprla popoldansko dejavnost? Če te mika delati samostojno? Tako lahko preveriš trg in dobiš izkušnje, preko poslovnih partnerjev morda celo bodočega delodajalca. Najslabše, kar se ti lahko zgodi, je stagniranje, neaktivnost. Tudi majhen korak je korak, samo pogumno. Obrestovalo se bo.
[/quote]
Za kak s.p. sedaj nimam ideje. Tako, da odpade. Bi prej morala kaka nova znanja dobiti. Taka uporabna.
Me pa veseli, da si napisala svojo pot. Večina mi dopoveduje, da sem pri 40ih za odpis, ne pa za novo kariero :).
Služba mi jemlje življenjsko energijo :(. Tega se zavedam, zato iščem nekaj, da bom šla z nasmehom na delo kot praviš ti :). Me pa veseli, da se najdete taki, ki vam je uspelo 40+.
[/quote]
kolikor časa in energije si izgubila že v tej temici … ni čudno, da si nezadovoljna s svojim delom.
V tem času, kar moderiraš to temico bi lahko ugotovila kaj te veseli in kaj je treba za to znati, naštudirati, naredila kakšen model-seminarsko …
Ja, sem že pobrskala in naša občina nima, prav tako nima takšnega prostora, kot bi jaz potrebovala. Problem je tudi v tem, da se teh agencij zdaj kar izogibam, ker sem imela pred leti slabo izkušnjo. Tem agencijam moraš, da te izberejo, posredovati idejo. Mene niso izbrali, idejo pa ukradli, ker seveda ni z ničemer zaščitena in nimaš dokaza, da je tvoja. Lahko samo gledaš, kako nekdo čez nekaj mesecev začne z identičnim poslom, kot je bila tvoja ideja. Pa tudi tukaj gre za edinstveno idejo v Sloveniji, tako da naključje ne vem, če je možno.
Hvala za lepe želje in vse lepo želim tudi tebi.
Aja, pa še to, ko si pisala za višjo šolo- če te še kaj veseli, da bi šla študirat, ti kar. Med drugim pri izrednem vpisu pridobiš tudi statuš študenta in to pomeni, da imaš dostop do vseh študentskih del. Morda lahko na tak način potem najdeš tudi novo službo, ki bi te bolj veselila.
Pa na bone lahko ješ 😀
[/quote]
Sem mislila, da direktno poiščeš enega fer poslovneža, ki bi dal finance, prostor, ti bi pa delala zanj in vzela glede na delo in tveganja del vnaprej dogovorjenega dobička, vsako leto bi ti pripadlo več, ko bi pokrila zagonska vlaganja.
Vidim, da se veliko idej realizira znotraj direktnih povezav. Ker poslovneži, ki so cele dneve vpeti v posle, nimajo časa za razpise in dolge pogovore. Samo poiskati moraš pravega.
Sem ti predlagal,d a daj kontakt, ti pa razmišljaš o preteklih razočaranjih. Morda te kdo vendarle kontaktira. Na tebi pa je, da prepoznaš pravega. V začetku poslovne poti je potrebna velika vztrajnost, iznajdljivost in debela koža.
Jaz hitro skočim, ko v poslu najdem pravega in mu grem nasproti. Vživim se v to, kaj druga stran potrebuje in ji to ponudim in obenem zaščitim sebe. Brez da se reklamiraš, pa si težko uspešen.
Sama poleg službe delam še v domačem privat biznisu. Ko sem bila doma ca 4 leta, sem ga pri 50+ vzpostavila, zdaj ni več dosti dela z njim, zame ca 2 dni mesečno. Domači so bili proti in me bremzali, ko sem se oglaševala in druge ljudi animirala,da mi pripeljejo posel (jim zagotovila nagrado), pa se nisem pustila ustaviti in mi je uspelo. Mož je rekel, da ni verjel v uspeh. Pa tudi pri 55 sem našla novo službo. in zdaj pri 57 razmišljam o novi službi, samo mi manjka malo časa, drugač bi že speljala.
Podobno se je zgodilo tudi meni. Oklepala in oklepala sem se službe, ki je bila daleč od tega, kar sem si res želela, s to razliko, da o čem drugem nisem upala razmišljati, ker sem imela tudi izobrazbo, ki so mi jo drugi narekovali in je bila svetlobna leta daleč od tistega, kar me je veselilo.
Pa mi je bilo lepega dne vsega dovolj, vpisala sem študij, ki sem ga hotela že v mladosti, čeprav na smer, ob kateri so vsi zavijali z očmi, češ: kaj ti bo to, saj ne bo službe!
Imela sem krepko čez 40 let.
Službe res ni bilo čez noč, po letu dni aktivnega iskanja pa mi je uspelo in danes opravljam sanjsko delo (za lepe denarce).
Tako da avtorica, popolnoma prav je bilo, da si študirala, kar te je veselilo in če kdorkoli trdi drugače, je v veliki zmoti. Delamo cele dni in če moraš početi nekaj, kar ti ni, je to ogromen stres, ta pa vemo, kam pelje.
Daj, razmisli o tem, kaj si res želiš početi. Ne odnehaj z iskanjem službe in ne glej na pametovanje drugih. SAMO TI veš, kaj si želiš. In SAMO TI živiš svoje življenje, ne dovoli, da nate vplivajo negativni pogledi drugih, češ, da ni služb, da si zamudila svoj vlak, da se ne da… To so njihove zgodbe, zgodbe tistih, ki jim ni uspelo.
Tebi pa bo. 🙂 Samo vztrajaj in sledi svojim željam.
[/quote]
Bravo! Me veseli, da obstajajo taki pozitivni primeri! Kot zgled in navdih!
Če jaz kaj pravilno opažam, imaš danes ljudi, ki se ukvarjajo s popolnoma nišnimi stvarmi (na primer popravljanje klaviatur), pa so tam zelo zelo uspešni, če drugega ne zato, ker se ukvarjajo s tem, kar jih resnično veseli!
Sem mislila, da direktno poiščeš enega fer poslovneža, ki bi dal finance, prostor, ti bi pa delala zanj in vzela glede na delo in tveganja del vnaprej dogovorjenega dobička, vsako leto bi ti pripadlo več, ko bi pokrila zagonska vlaganja.
Vidim, da se veliko idej realizira znotraj direktnih povezav. Ker poslovneži, ki so cele dneve vpeti v posle, nimajo časa za razpise in dolge pogovore. Samo poiskati moraš pravega.
Sem ti predlagal,d a daj kontakt, ti pa razmišljaš o preteklih razočaranjih. Morda te kdo vendarle kontaktira. Na tebi pa je, da prepoznaš pravega. V začetku poslovne poti je potrebna velika vztrajnost, iznajdljivost in debela koža.
Jaz hitro skočim, ko v poslu najdem pravega in mu grem nasproti. Vživim se v to, kaj druga stran potrebuje in ji to ponudim in obenem zaščitim sebe. Brez da se reklamiraš, pa si težko uspešen.
Sama poleg službe delam še v domačem privat biznisu. Ko sem bila doma ca 4 leta, sem ga pri 50+ vzpostavila, zdaj ni več dosti dela z njim, zame ca 2 dni mesečno. Domači so bili proti in me bremzali, ko sem se oglaševala in druge ljudi animirala,da mi pripeljejo posel (jim zagotovila nagrado), pa se nisem pustila ustaviti in mi je uspelo. Mož je rekel, da ni verjel v uspeh. Pa tudi pri 55 sem našla novo službo. in zdaj pri 57 razmišljam o novi službi, samo mi manjka malo časa, drugač bi že speljala.
[/quote]
Čestitke. vendarle je na monu tudi nekaj uspešnih, pozitivnih ljudi. Tudi v tej temi se vas je nekaj našlo. Super.
Bravo! Me veseli, da obstajajo taki pozitivni primeri! Kot zgled in navdih!
Če jaz kaj pravilno opažam, imaš danes ljudi, ki se ukvarjajo s popolnoma nišnimi stvarmi (na primer popravljanje klaviatur), pa so tam zelo zelo uspešni, če drugega ne zato, ker se ukvarjajo s tem, kar jih resnično veseli!
[/quote]
Prav v tem je čar: da počneš tisto, kar te res veseli. Največji uspehi in najboljše ideje se porodijo iz veselja do nekega področja. Ker delaš več, pridobiš znanje, ki ga morda drugi ne, ker razmišljaš o tem tudi takrat, ko drugi ne in ti pade na pamet kakšno izboljšanje …
Prav v tem je čar: da počneš tisto, kar te res veseli. Največji uspehi in najboljše ideje se porodijo iz veselja do nekega področja. Ker delaš več, pridobiš znanje, ki ga morda drugi ne, ker razmišljaš o tem tudi takrat, ko drugi ne in ti pade na pamet kakšno izboljšanje …
[/quote]
To imaš pa več kot prav.
Služba mi jemlje življenjsko energijo :(. Tega se zavedam, zato iščem nekaj, da bom šla z nasmehom na delo kot praviš ti :). Me pa veseli, da se najdete taki, ki vam je uspelo 40+.
[/quote]
Ogromno nas je takih, samo večina jih nima časa za MON:). No, jaz ga imam. Po drugi strani pa ne morem verjeti, da se najde kdo, ki mu služba jemlje energijo. Če ti neko delo ni všeč, si najdeš kaj drugega kar te veseli. Leta pa res niso ovira. Jaz bi šel z veseljem tudi za smetarja ali poštarja.
Slišal sem pred leti, da je pri nas na pravni fakulteti v Ljubljani doštudiral en 80-letnik. Si predstavljaš kako mu je bilo v šolskih klopeh s 60 let mlajšimi:)