Odločam se za nakup kompostnika, saj si želim začeti s pridelavo lastnega komposta, pa me zanima, kakšen kompostnik je najustreznejši in kako pridelati kvaliteten kompost? Ne rabim veliko, le za en manjši vrtiček na dvorišču, tako da najbrž bil zadosti kak majhen kompostnik.
Ko malo berem po drugih forumih, pišejo, da naj se ne bi dajala sveže pokošena trava na kompost, saj le-ta kompost zakisa in dobiš zgolj “katran” in tako skorjasto snov, ki potem sploh ne razpade v zemlji… Kako vi delate s travo? koliko trave in koliko ostalega? In ali je treba kaj dodajati? Nekateri dodajajo neko kupljeno snov, ki naj bi pospeševala nastanek komposta, a ker si želim pridelovati čim bolj naravno in ekološko hrano, ne želim dajati kakih “strupov” zraven, vprašanje pa je, iz česa so tisti kupljeni pripravki….
In a je sploh smiselno, da zdaj jeseni začnem s tem, ali bodo zdaj že prenizke temperature, da bi karkoli nastalo?

Torej, tisti, ki si znate pridelati kvaliteten kompost – kakšen je vaš recept? Hvala že vnaprej za vse nasvete!!

Še veliko beri na to temo, zaenkrat nimaš osnovnega znanja. Sistemov kompostiranja je veliko vrst, katerega izbrati je največ odvisno od vrste in količine primernih odpadkov, potem od zmožnosti nazadnje od želja.

http://www.zazdravje.net/ Tukaj je prijetna družba biodinamikov od katerih lahko marsikaj zveš na to temo, so pa v slo dejavni tudi permakulturneži,https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2012/06/10/jernejin-permakulturni-vrt-10-6-12/ ki tudi niso od muh. Sicer je na netu obilo zanimivega branja za zimske dni.

Mi ne uporabljamo kompostnika, ampak imamo kup. Nanj mecemo poleti in pozimi. mecemo vse iz kuhinje razen mesa in kosti, travo, listje, pokvarjene vrtnine, gnilo sadje. Trava se lahko vrze na kompost sveza ali posusena. Ce vvrzes svezo, bos dodala dusik, ce vrzes suho, bos dodala ogljik. Za dober kompost potrebujes oboje.

Sveza trava, kuhinjski odpadki, vrtni odpadki, sadje in vse drugo, kar je zeleno, sveze, bo kompostu dalo dusik.
Suho listje, zaganje, papir, dracevje dajo ogljik.

Eni priporocajo nalaganje v plasteh dusik -ogljik in spet dusik in tako naprej, ampak to ni nujno potrebno. Na kompost vrzi, kar imas pri roki. Crna tekocina, ki se nabere na dnu, deluje kot visoko kvalitetno gnojilo.

Ljudje so celoz zgodovino brez posebnega znanja delali kompostne kupe. Ce se hoces iti visoko kompostno tehnologijo, in rada kompliciras, bos redno merila temperatuo, in se ravnala po temperaturi, ce pa te to ne zanima, bos pa kompost obrnila vsakih nekaj tednov, ali se to ne. V prvem primeru bo proces razkrajanja aerobicen (s kisikom), v drugem primeru anaerobicen (brez kisika). Rezultat je enako kakovosten kompost, le da je prvi narejen hitreje.

Torej, da poenostavim. Na kompost meci ves rastlinski material z vrta in iz kuhinje. Obrni (premeci) ga na 2 ali 3 tedne, in ko kosi postanejo majhni za lesnik in ko postane temne barve, kar se najprej zgodi na dnu kupa zaradi pritiska in blizine za zivalce, ki ga predelujejo, ga potreses po gredah. Tak kompost je gotov v dveh do 5 mesecih, odvisno od zunanje temperature in drugih faktorjev. Ce imas dovolj velik kup, se ti bo kompostiral tudi cez zimo.

Druga varianta. Meci rastlinske stvari na kompost, in ga pusti, to je, ni ga treba premetati. V tem primeru pocakaj leto dni in ko bo crn in iz njega ze zacne rasti plevel, je primeren, da ga potreses po vrtu. To drugo varianto mi uporabljamo, ko delamo nove grede. Grede naredimo tako, da zemljo prekrijemo s kartonom, cez vrzemo nekaj na kose narezanih starih, strohnjenih vej, cez pa mecemo kompostne stvari. Cez dobro leto ali malo dlje imamo novo rodovitno gredo brez prekopavanja.

Najlepša hvala za tako obširen in razumljiv opis, velja poskusiti!