kako razložiti, da ne bo več videla…..
Draga približno vem,
Nikar ne odlašaj. prekini. Deklici zelo dobro (ne podrobno) razloži, kaj se dogaja.
Tudi jaz sem bila prisiljena tako storiti, zaradi sebe in zaradi svojih otrok zaradi naše družine. Bilo je nujno. Kadarkoli je bila prilika, me je blatila mojim otrokom in možu. Bodi preričana, da bo tvoja hčerka deležna komentarjev. Naj ostanejo v stiku z vnukinjo… Deklica bo sama začela reducirati stike, ko bo začutila, da ji tam ni prijetno in ugotovila, da je tja pravzaprav ni potrebno hoditi.
Drži se! Prav nič ti ne zavidam…
Meni je Vanja Rejec na forumu psihiatrija odgovoril takole, ko sem mu obširno pisala, kakšne zlorabe sem deležna
Avtor: Vanja Rejec
Datum: 19-10-03 23:36
Spoštovana , postavil vam bom le eno vprašanje: ali je treba čustvenost zdraviti?Vaš najboljši terapevt je vaš mož.Ščiti vas že na več načinov, poskusite mu narediti življenje z vami čim lepše.Vaša družina sta zdaj vaša dva moška, ne pozabite tega.
Avtor: Vanja Rejec
Datum: 24-10-03 18:27
Spoštovana ,
Matere ne boste spremenili, zato jo pustite pri miru.Zavest da pozitivno delujete v SVOJI družini, ( saj veste, da so starši in otroci le prehodni člani družine) ,vam bo izboljšala ne le samospoštovanje , ampak tudi razbistrila pogled naprej.
Pozdravljene, berem vaše odgovore in nekateri me naredijo še bolj depresivno kot sem.
Tudi jaz se sedaj ukvarjam s podobnim problemom ampak tudi strtokovne službe mi ne znajo pomagat mogoče mi boste znale pa ve.
Moja mama je 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} invalid in ata jo psihično in tudi fizično zlorablja vse moje življenje ravno sedaj je v bolnici zaradi poslabšanja Multiple skleroze in tega da jo je zopet pretepel. Znjim se nisem kregala samo tamalem (3,5) ne dovolim k njemu čeprav ga mali ima ful rad.
Mami bi rada pomagala tako, da bi jo dala v dom, ker ne more sama zase skrbet ampak tukaj sem jaz kar se nje tiče vse kriva za njeno propadlo življene, za to da je ona bila trpinčena in tako dalje. Sama se bom požrla od slabe vesti in tistega občutka, da moram zanjo skrbeti. Zadnje dni mi skoz hodi po glavi, da bi bilo bolje da me ne bi bilo in potem se mi ne bi bilo treba s tem ukvarjati. No dame in kaj meni lahko svetujete? Prosim.
No in poleg vsega naštetega imam tudi jaz MS in sem že tudi upokojena.
Hvala za vaša razmišljanja.
draga približno vem,
hčeri razloži na način, ki je njej primeren, kaj se ti je dogajalo in povej, da stike zaradi boljšega duševnega zdravja prekinjaš. Povej tudi, da pričakuješ, da boš zato boljša mati (pa karkoli paše v to kategorijo, bolj prijazna, bolj potrpežljiva, bolj umirjena….) Do tega imaš vso pravico.
Še mlajšemu otroku se to da razložiti.
Vendar pa ji pusti možnost, da stike ohranja brez tebe. Upam, da se razumeta dovolj dobro, da ti bo povedala, če bodo zdaj preko nje poskušali vplivati nate in manipulirati z njo. V tem primeru naj še ona prekine stike.
Verjamem, da bo na začetku zmedena, sčasoma pa bo dojela.
Povsem te podpiram pri tvoji odločitvi za prekinitev stikov s starši. Žal mi je, da moja mami tega ni bila sposobna in je dovolila, da njena bolezensko žleht in negativna mama uniči našo družino.
Sama sem z babico po mamini strani ob prvi priliki prekinila stike, sploh ne vem, če je še živa in si je v življenju ne želim več. Ker me je celo obdobje, ko sva imeli stike, poniževala in prepričevala, da nisem dovolj… karkoli. Živim bolje, ker ne dovolim več, da vnaša negativno energijo v življenje. Dovolj slabega je naredila.
Vsak je najprej odgovoren zase in za svojo srečo. Šele potem lahko na poti do sreče pomagaš drugim.
Pozdravljene, berem vaše odgovore in nekateri me naredijo še bolj depresivno kot sem.
Tudi jaz se sedaj ukvarjam s podobnim problemom ampak tudi strtokovne službe mi ne znajo pomagat mogoče mi boste znale pa ve.
Moja mama je 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} invalid in ata jo psihično in tudi fizično zlorablja vse moje življenje ravno sedaj je v bolnici zaradi poslabšanja Multiple skleroze in tega da jo je zopet pretepel. Znjim se nisem kregala samo tamalem (3,5) ne dovolim k njemu čeprav ga mali ima ful rad.
Mami bi rada pomagala tako, da bi jo dala v dom, ker ne more sama zase skrbet ampak tukaj sem jaz kar se nje tiče vse kriva za njeno propadlo življene, za to da je ona bila trpinčena in tako dalje. Sama se bom požrla od slabe vesti in tistega občutka, da moram zanjo skrbeti. Zadnje dni mi skoz hodi po glavi, da bi bilo bolje da me ne bi bilo in potem se mi ne bi bilo treba s tem ukvarjati. No dame in kaj meni lahko svetujete? Prosim.
No in poleg vsega naštetega imam tudi jaz MS in sem že tudi upokojena.
Hvala za vaša razmišljanja.
Manipulativni starši prenesejo svojo manipulativnost na otroke. Mirno mi lahko verjamete, da manimulirajo z mano in mojimi otroci. Denar in oh, kako smo ubogi, stari……….tu smo, ljubite nas!
Hvala za vaše nasvete. Hčerki sem že večkrat povedala, da je bilo prvih dvajset let mojega življenja dvajset let smrtnega strahu – anksioznosti, prvinskega strahu, strahu pred smrtjo. Da ne govorim o vseh ostalih zlorabah, ki smo jih bili deležni vsi otroci, jaz edina pa še čustvene. In zato tudi ni nič iz mene. Nimam denarja, nimam službe, nimam partnerja, nimam prijateljev, samo starše, katerih žrtev sem in finančno odvisna od njih. Doma pa groza in strah, ne funkcioniram, veliko neprijaznosti in celo parkrat skor živčni zlom. Pred dnevi sem vsem v moji družini povedala, da od nikogar ne pričakujem, da me ljubi, da se tega čustva ne da izsiliti in če sem že naredila nepopravljivo škodo, želim, da otroci ne hodijo iz občutka dolžnosti domov, ker jih imam rada in jim želim dobro. Ne želim jim še dvajset let igranja in molka in životarjenja in trpinčenja sebe in njihovih otrok in prenašanja doma priučenih vzorcev v naslednjo generacijo.
Vsem, ki lahkotno delite škodljive nasvete in sodite pa želim, da bi čimprej spoznale, da sodite o nečem, česar ne poznate in boste v bodoče drugače mislile. Tudi sama sem to večkrat po forumih delala, ker sem mislila, da “vse vem”, da imam pravico do svojega mnenja, da celo pomagam, ko koga “spravljam na pravo pot”. Čaka me veliko dela, dela na sebi in svoji družini, energijo za danes preusmerjam drugam, hvala še enkrat vsem!
Lahko napišeš, kdo je tvoj psihoterapevt?
Ti bom tudi nekaj odkrito povedala: tak besedanjak, tako nastrojeno držo proti vsakemu, ki se ne strinja s tabo, obtoževanje vseh povprek, da podpirajo krvnike in tako enačenje “kar je dobro zame, je tudi za mojega otroka in moj otrok nima prava glasanja” (kar niti slučajno ni res), sem dosedaj srečala pri eni zelo tipični skupini ljudi.
Pripadnikih novodobnih kultov ali skrajnih verskih skupnostih. Vse žrtve zlorab so namreč zelo nagnjene k temu, da svoje bivše trpljenje kompenzirajo s skrajnim egoizmom in posesivnostjo in so kot take lahek plen raznih novodobnih gurujev, ki jih nekritično sprejmejo za svojega velikega očeta.
Janis, gre za visoko strokovno ustanovo, ki ima svoje izpostave že 50 let v cca 100 državah na svetu. In ne. Ne gre za vero, politiko ali kaj podobnega. Samo pomoč žrtvam zlorab.
Če sem posesivna ali imam še katero slabo lastnost, ni vprašanje. Vprašanje je, kaj mi je narediti, da bom boljša.
Posesivnosti ne omenjajo. Omenjajo več drugih slabih lastnosti trpinčenih otrok, žrtev zlorab. Pa bi se ti res rada pogovarjala o tem? Se lahko dobiva.
Hotela sem samo to povedati, da smo imeli pogovor, mali so parkrat pritekle solze, drugim je vseeno, poslušali so me resno, sem kar zadovoljna. Vesela sem tudi odgovorov vseh, ki so mi svetovale, bili so mi v pomoč. V takih trenutkih je vsaka beseda podpore blagodejna.
Svoj “vir zla” sem zaenkrat odstranila, upam, da bomo uspeli zaživeti.
ob temle zadnjem dogovoru pa bi ti tudi jaz najprej svetovala, da postaneš neodvisna 🙂 ker zdaj v tej luči vse tole zgleda le ena frustracija in jeza na starše zaradi tega, ker si od njih odvisna. In to zdaj kriviš za vse težave svojega življenja.
Kako si si pa pravzaprav predstavljala prekinitev stikov z nekom, od kogar si finančno odvisna?
“približno vem”, sočustvujem s tabo in s tem, kar se ti je zgodilo. In od mene ne boš slišala, da je treba ljudem odpuščati in se do njih obnašati, kakor da se ni nič zgodilo.
Boš pa slišala, da je treba sprejeti preprosto dejstvo, da so nekateri ljudje obtičali v svojih lastnih nezrelih stanjih in svojih lastnih travmah in da do svojih otrok niso izpolnili edinega poslanstva starša, to je imeti otroka brezpogojno rad. To ni opravičilo za njihova dejanja. To je dejstvo. In prej ko boš sprejela, da so se določeni ljudje, tudi tvoji starši, svoje lastne travme in napake odločili reševati po najslabši možni poti in potegnila čustveno črto nad njimi, prej ne boš več žrtev. Niso ti bili starši v čustvenem pomenu besede in ti nikoli ne bodo. Ja, naredili so ti krivico.
Si pa odrasla ženska, ki ima svojega otroka, ki je že vpleten v življenje tvojih staršev. Seveda je res, da si tvoji starši s tvoje strani ne zaslužijo možnosti, da bi se tokrat odločili bolj zrelo in bolj nesebično obnašati do otroka. Ampak slutim, da so kljub temu se. Sami od sebe. Ti nimaš do njih nobene dolžnosti, da jim to omogočiš. Ampak ali sposobna v sebi ločiti odnos, ki ga imaš ti do staršev in odnos, ki ga ima tvoja hčerka do njih? In tudi dejstvo, da je morebiti odnos med tvojo hčerko in njimi veliko boljši, veliko bolj nesebičen, veliko zrelejši kot odnos, ki ga imajo do tebe? Da so na nek način do nje bolj zreli kot do tebe?
Razumela sem namreč, da hčerki ne boš prepovedala druženja s starimi starši zato, ker bi sumila ali celo vedela, da tudi njo zlorabljajo. Oziroma celo veš, da je ne. Ampak zato, ker imaš starše za slabe ljudi, ker so zlorabljali tebe. Ampak kljub vsemu, tvoja hčerka ni “mala ti”, ni podaljšek tebe. Je človek s svojo pametjo, svojimi željami, svojimi potrebami. Hčerki ti ni treba prikrivati resnice. Ni ji treba zamolčevati, da se s starši ne razumeš, da je bilo med vami mnogo hudega in da si stikov z njimi ne želiš. Daj pa ji vsaj možnost, da svoje stare starše doživi drugače kot ti. Tega ne dolguješ svojim staršem – njim ničesar ne dolguješ. Dolguješ pa svojemu otroku.
Vse to velja samo v primeru, da tvoji starši tvoje hčerke ne poskušajo manipulirati proti tebi ali celo blatiti tebev njenih očeh.
Oni to vse delajo podzavestno, ne ljubijo mene, ne ljubijo nje, to je način, da ohranijo obraz pred samimi seboj, spoštovanje do sebe, občutek, da so dobri, da je bilo njihovo življenje koristno, uspešno. Njihovi otroci in njihove družine jim pri tem pomagamo. Pomagamo lagati. O tem se preprosto ne govori. Pa smo stari vsi okrog 40 let. Obnašanje žrtve. Starši nimajo nobenega interesa se pogovoriti, opravičiti, čeprav vejo vse o svojih boleznih, o tem, kako smo otroci trpeli, zdravijo se že tam 35 let. Farbajo sami sebe in nas otroke, ki se še zmeraj obnašamo kot žrtve. In še vedno sem jaz črna ovca, brat in sestra pa zlata. Od mojega tretjega leta. Škodijo mi. Če bom še naprej vpletena v to njihovo življenje, če bom še naprej hčero izpostavljala njihovim čustvenim manipulacijam, sebe pripovedovanju hčere o neprestanem strahu, da ne moreta sama živeti, da sta uboga, da ju boli to in ono, skratka, čustveno jo izrabljata za dosego svojih ciljev, to je, da ju “mora” imeti rada, ker sta tako dobra z njo. Izrabljata jo za svoje cilje, to je živeti naprej kot da se ni nič dogajalo in ljubiti cel svet.
Videli bomo, kaj bo prinesel čas. Delam na sebi. S svojimi čustvi se borim, delam na samozavesti, približno vem, kako bom dosegla svoj cilj, to je zaživeti mirno in srečno, vem pa, da to ne gre čez noč. Čas rabim. In mir. Rešujem sebe.
