Kako samoizolacija vpliva na vas
Kako se počutite, ko ste doma, se striktno držite navodil in ostajate doma ter se ne družite z drugimi ljudmi? Kaj počnete doma, kako si krajšate čas, ali imate delo od doma, ali morate hoditi v službo?
Jaz delam od doma, dopoldne mi tako hitro mine, popoldne pa imamo kakšne družinske igrice, pogledamo kak film, beremo, se pogovarjamo, gremo tudi na sprehod na sonce in tako mine dan. Pa seveda tudi kuhamo in spečemo kaj sladkega.
Hrvaški minister je izjavil, da glede na potek virusa na Kitajskem, predvidevajo da bo tole stanje trajalo do nekje junija-julija. Nisem zasledila, če so naši kaj govorili o tem.
V glavi sem si začrtala da se bo končalo po prvomajskih in me je tale podaljšek za še 2 meseca kar dobro pretresel!
Drugače kar gre, na sprehode hodimo fu prvidno, ker imamo doma enega rizičnega, se pa doma več družimo med seboj in nam je kar fajn.
Na Kitajskem je bilo v karanteni 60 milijonov ljudi od 1,3 milijarde. Ostali so šli naprej, kot da ni bilo nič. Kaj pa pri nas? V karanteni so cele države in vse zaprto in blokirano.
[/quote]
Kitajci so reagirali, poslali vojsko na ulice, v neokuženih predelih se pa ljudje zaščitijo, njim so te stvari jasne, nimajo prvič opravka s tem.
Pri nas (in povsod drugod seveda) se pa od Kitajcev in Italijanov nismo nič naučili in gremo lepo po njihovi poti.
Kitajska je rabila 2 meseca, da je število oboleih začelo upadat, torej jih čaka še več kot en mesec karantene, dokler ne pridejo na nulo.
Pri nas je prvi množični val izbruha pred vrati in bo trajal kakih 14 dni, morda 3 tedne, potem bo pa začelo upadati, če se bomo držali vsega, če ne, bomo pa ponovili vajo.
Kitajci so reagirali, poslali vojsko na ulice, v neokuženih predelih se pa ljudje zaščitijo, njim so te stvari jasne, nimajo prvič opravka s tem.
Pri nas (in povsod drugod seveda) se pa od Kitajcev in Italijanov nismo nič naučili in gremo lepo po njihovi poti.
Kitajska je rabila 2 meseca, da je število oboleih začelo upadat, torej jih čaka še več kot en mesec karantene, dokler ne pridejo na nulo.
Pri nas je prvi množični val izbruha pred vrati in bo trajal kakih 14 dni, morda 3 tedne, potem bo pa začelo upadati, če se bomo držali vsega, če ne, bomo pa ponovili vajo.
[/quote]
60 milijonov od 1,3 milijarde je koliko {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}? Vse ostalo je na Kitajskem laufalo naprej nemoteno.
Kot introvert lahko rečem, da sem trenirala celo življenje za to, da sem zdaj prisiljeno doma!
Pravijo, da če ne znaš bit sam, nisi v dobri družbi.
Jaz nikoli nisem razumela ljudi, ki so skakali sem in tja in skoz “akcija” pa skoz iskanje družbe in pozornosti. Se mi zdi, da ljudje ki ne znajo bit sami s sabo ali z družino med štirimi stenami bežijo pred samim seboj.
Dopoldan itak delam od doma, popoldan pa kuham, gledam TV, filme, telovadim, berem. Če bi imela otroke bi se igrala z njimi, namizne igre, karte,… saj tega je ogromno. Mogoče čas, da se bolje z njimi spoznaš. Če si s pravim partnerjem skupaj v samoizolaciji ti tudi ne more bit dolgčas, toliko stvari je za počet v dvoje. Vedno se tudi kaj najde, da si okupiran, sploh če ne stanuješ v bloku. Lahko greš na teraso, v vrt štihat, zdaj je itak taprava sezona za to, počasi bo že treba kosit. Mislim da je to super opcija za predihat se, ljudje pa še kar rinejo v nevarnost, enim se res dobesedno fučka, ko gledam kakšno je stanje po mestu. Ljudje rinejo v trgovine in igrišča kot da je vse normalno.
Saj ni tako težko tole življenje, 2 tedna samo se morate sebi posvetit. Ne delajte škode sebi in drugim in rinite ven! Tudi na priljubljene kraje zunaj ne, če že morate, pojdite nekam kjer ni drugih ljudi!
zjutraj dlje spimo, do nekje 9 ali 9.30. Potem pojemo zajtrk, jaz še dolgo kavico zunaj na terasi, dokler je še tak sonček..Potem pa otroka naloge za šolo, jaz letam od enega do drugega, pomagam, kaj sprintam..Vmes še na računalniku kaj za moje delo..Imam tako delo, da sem že prej lahko delala od doma, če sem hotela..
Otroka delata naloge vsaj dve uri, večji včasih tudi 3 ..Potem gremo okrog dveh na sprehod.
Ko pridemo nazaj, skuham, ob nekje štirih jemo..Potem pa kaj po hiši naredim, otroka igrice, Ps, telefon, to je pač zdaj malo bolj dovoljeno.
Kakšen film na tv..Igranje..V glavnem čas meni hitro mine, sploh mi ni dolgčas.
Čas nam hitro mine. Zna pa biti problem, če bo to trajalo 2 meseca ali več.
Kitajci so reagirali, poslali vojsko na ulice, v neokuženih predelih se pa ljudje zaščitijo, njim so te stvari jasne, nimajo prvič opravka s tem.
Pri nas (in povsod drugod seveda) se pa od Kitajcev in Italijanov nismo nič naučili in gremo lepo po njihovi poti.
Kitajska je rabila 2 meseca, da je število oboleih začelo upadat, torej jih čaka še več kot en mesec karantene, dokler ne pridejo na nulo.
Pri nas je prvi množični val izbruha pred vrati in bo trajal kakih 14 dni, morda 3 tedne, potem bo pa začelo upadati, če se bomo držali vsega, če ne, bomo pa ponovili vajo.
[/quote]
včeraj sem nekje brala, da naj bi se kitajska bala drugega vala, sploh okužbe, ki jih prinašajo kitajci od drugod po svetu. Baje se spet dviguje število mrtvih.
Kot introvert lahko rečem, da sem trenirala celo življenje za to, da sem zdaj prisiljeno doma!
Pravijo, da če ne znaš bit sam, nisi v dobri družbi.
Jaz nikoli nisem razumela ljudi, ki so skakali sem in tja in skoz “akcija” pa skoz iskanje družbe in pozornosti. Se mi zdi, da ljudje ki ne znajo bit sami s sabo ali z družino med štirimi stenami bežijo pred samim seboj.
Dopoldan itak delam od doma, popoldan pa kuham, gledam TV, filme, telovadim, berem. Če bi imela otroke bi se igrala z njimi, namizne igre, karte,… saj tega je ogromno. Mogoče čas, da se bolje z njimi spoznaš. Če si s pravim partnerjem skupaj v samoizolaciji ti tudi ne more bit dolgčas, toliko stvari je za počet v dvoje. Vedno se tudi kaj najde, da si okupiran, sploh če ne stanuješ v bloku. Lahko greš na teraso, v vrt štihat, zdaj je itak taprava sezona za to, počasi bo že treba kosit. Mislim da je to super opcija za predihat se, ljudje pa še kar rinejo v nevarnost, enim se res dobesedno fučka, ko gledam kakšno je stanje po mestu. Ljudje rinejo v trgovine in igrišča kot da je vse normalno.
Saj ni tako težko tole življenje, 2 tedna samo se morate sebi posvetit. Ne delajte škode sebi in drugim in rinite ven! Tudi na priljubljene kraje zunaj ne, če že morate, pojdite nekam kjer ni drugih ljudi!
[/quote]
se strinjam, imam sicer otroka in partnerja, ampak je, sem introvert po duši. Vedno sem se dobro počutila sama, ni potrebe po nekem strašnem druženju, kakšni rojstni dnevi parkrat na leto, ko gremo ven, pa mogoče slišimo se kakšne mamice od sošolcev od mojih otrok, zdaj niti ni potrebe.
Torej ja, meni je OK, v bistvu mi je čisto dovolj če se enkrat na teden s kom slišim, OK, razen s starši, se slišimo kar pogosto. Drugače pa naša vrsta ljudi je prišla na “svoj račun” :-)))))
V bistvu se zdaj počutim bolj sproščena, ker nimam občutka, da bi se mogla družit, pa se ne, ker zdaj se itak ne smemo družit..Ok, introverti veste kaj mislim..
Kitajci so reagirali, poslali vojsko na ulice, v neokuženih predelih se pa ljudje zaščitijo, njim so te stvari jasne, nimajo prvič opravka s tem.
Pri nas (in povsod drugod seveda) se pa od Kitajcev in Italijanov nismo nič naučili in gremo lepo po njihovi poti.
Kitajska je rabila 2 meseca, da je število oboleih začelo upadat, torej jih čaka še več kot en mesec karantene, dokler ne pridejo na nulo.
Pri nas je prvi množični val izbruha pred vrati in bo trajal kakih 14 dni, morda 3 tedne, potem bo pa začelo upadati, če se bomo držali vsega, če ne, bomo pa ponovili vajo.
[/quote]
Ti pa res nisi na tekočem. Kitajci imajo št. okuženih 0. Vse, kar najdejo, je uvoženo.
Karanteno so uvedli konec januarja, danes je 19. marec. Uspelo jim je torej v mesecu in pol. Pa so štartali iz veliko hujše situacije kot mi.
Kot introvert lahko rečem, da sem trenirala celo življenje za to, da sem zdaj prisiljeno doma!
Pravijo, da če ne znaš bit sam, nisi v dobri družbi.
Jaz nikoli nisem razumela ljudi, ki so skakali sem in tja in skoz “akcija” pa skoz iskanje družbe in pozornosti. Se mi zdi, da ljudje ki ne znajo bit sami s sabo ali z družino med štirimi stenami bežijo pred samim seboj.
Dopoldan itak delam od doma, popoldan pa kuham, gledam TV, filme, telovadim, berem. Če bi imela otroke bi se igrala z njimi, namizne igre, karte,… saj tega je ogromno. Mogoče čas, da se bolje z njimi spoznaš. Če si s pravim partnerjem skupaj v samoizolaciji ti tudi ne more bit dolgčas, toliko stvari je za počet v dvoje. Vedno se tudi kaj najde, da si okupiran, sploh če ne stanuješ v bloku. Lahko greš na teraso, v vrt štihat, zdaj je itak taprava sezona za to, počasi bo že treba kosit. Mislim da je to super opcija za predihat se, ljudje pa še kar rinejo v nevarnost, enim se res dobesedno fučka, ko gledam kakšno je stanje po mestu. Ljudje rinejo v trgovine in igrišča kot da je vse normalno.
Saj ni tako težko tole življenje, 2 tedna samo se morate sebi posvetit. Ne delajte škode sebi in drugim in rinite ven! Tudi na priljubljene kraje zunaj ne, če že morate, pojdite nekam kjer ni drugih ljudi!
[/quote]
ko bi le bilo samo dva tedna, najmanj mesec dni nam ne uide. pa še to je zeeelo vprašljivo.
Kitajci so reagirali, poslali vojsko na ulice, v neokuženih predelih se pa ljudje zaščitijo, njim so te stvari jasne, nimajo prvič opravka s tem.
Pri nas (in povsod drugod seveda) se pa od Kitajcev in Italijanov nismo nič naučili in gremo lepo po njihovi poti.
Kitajska je rabila 2 meseca, da je število oboleih začelo upadat, torej jih čaka še več kot en mesec karantene, dokler ne pridejo na nulo.
Pri nas je prvi množični val izbruha pred vrati in bo trajal kakih 14 dni, morda 3 tedne, potem bo pa začelo upadati, če se bomo držali vsega, če ne, bomo pa ponovili vajo.
[/quote]
Pri nas bomo Janšo utopili v žlici vode, če nam bo še kaj prepovedal. Pa če pocrkamo od korone.
Mene dela hudo pohotnega, pred karanteno sem gledal samo za dvajsetletnicami, po enem tednu karantene, bi bila že štiridesetletnica dobra, kar strah me je pomisliti, kaj me čaka po dveh tednih.
Lahko bi se me katere dvajsetletnica usmilila, ker je tole res mučno, ampak se nobena, ki jih imam na rotaciji ne upa priti. -.-
Z mojim sva zadnja tri leta doma, delo od doma oba, kot bi trenirala za to karanteno.
Ne občutim spremembe. Tudi prej nisem hodila okoli, samo trgovina.
Zdaj tudi to odpade, ker sva pravočasno opravila večji nakup.
Vem pa, da bo za nekatere kar velika sprememba, sploh za ljudi, ki se radi družijo ali radi hodijo okoli. No upam tudi, da bo decembra več dojenčkov kot ločitev! Strpnost in bo vse ok 🙂