Kako se odljubiti
Ne bodi preveč pametna.
[/quote]
Saj nisem preveč pametna. Samo realna. Odrasel človek naj bi uporabljal razum. Če te nekdo ne mara, te pač ne mara. In te ne bo imel nič bolj rad, če ti psihiraš doma. Ne misliš cel čas na to, temveč se koncentriraš na kaj koristnega. Simpl kot pasulj.
Srce je črpalka, ki poganja kri po telesu.
Sama to predelaj. Se umiri in distanciraj od te problematike…
[/quote]
Sem že, neuspešno. Ne pomaga ne delo, ne hobiji, ne prezaposlenost, potovanja, knjige, … nekaj močnejšega od mene me vleče tja in upiram se, da ne kontaktiram te osebe, res na vso moč. Teorija je meni jasna, v praksi pa je vse drugače in vsak poskus neuspešen. Razmišljam o kakšni hipnozi? Je komu uspelo na kakšen drugačen, nenavaden način? Zanimajo me uspešne zgodbe, seveda.
Saj nisem preveč pametna. Samo realna. Odrasel človek naj bi uporabljal razum. Če te nekdo ne mara, te pač ne mara. In te ne bo imel nič bolj rad, če ti psihiraš doma. Ne misliš cel čas na to, temveč se koncentriraš na kaj koristnega. Simpl kot pasulj.
Srce je črpalka, ki poganja kri po telesu.
[/quote]
To vse je meni že jasno in se delno strinjam s tabo. Morda nekega dne tudi odrastem, zaenkrat ne znam upravljati s čustvi. Ko že mislim, da je minilo in da jih imam pod kontrolo, se zgodi kaj, pogovor, srečanje,.. kar mi spet spodnese tla pod nogami in možgani popolnoma odpovejo. Nimam ne časa in ne energije za vse to, res me izčrpava in ustavlja pri mojih ciljih v življenju. Kako iti naprej? Zanima me, če in kako je komu že uspelo?
Ni pomembno da se vrzes v delo….
Ampak da se umiris, in velik problem naredis da je mali. Se distanciras. Ne da se zamotis…ker ne bo ucinkovito.
Cetudi te boli, ti srce gori ipd…moras spostovat odlocitev druge osebe in svoje dostojanstvo.
Ko se bos umirila bos videla sele pravo sliko situacije. Lahko te bo sram, ker si v oceh te osebe neprimerno naravnana. Spopad z napakami.
Prej se distanciras od problema, manj bo napak, ki te lahko ob zavedanju le teh pokopljejo al tunkajo dol.
Ni konec sveta.
Saj nisem preveč pametna. Samo realna. Odrasel človek naj bi uporabljal razum. Če te nekdo ne mara, te pač ne mara. In te ne bo imel nič bolj rad, če ti psihiraš doma. Ne misliš cel čas na to, temveč se koncentriraš na kaj koristnega. Simpl kot pasulj.
Srce je črpalka, ki poganja kri po telesu.
[/quote]
Seveda odrasel človek uporablja razum, ampak tudi odrasel človek ni robot, da bo pritisnil na tipko in nekoga v hipu pozabil. No, obstajajo tudi taki, samo tisti v resnici človeka nikoli niso imeli radi.
Sem že, neuspešno. Ne pomaga ne delo, ne hobiji, ne prezaposlenost, potovanja, knjige, … nekaj močnejšega od mene me vleče tja in upiram se, da ne kontaktiram te osebe, res na vso moč. Teorija je meni jasna, v praksi pa je vse drugače in vsak poskus neuspešen. Razmišljam o kakšni hipnozi? Je komu uspelo na kakšen drugačen, nenavaden način? Zanimajo me uspešne zgodbe, seveda.
[/quote]
To ni normalno kar ti opisuješ, rabiš strokovno pomoč. To kar ti opisuješ je znak duševnih težav, ki lahko postane tudi psihopatija. Zaradi takšnih doživljanj moški morijo svoje ženske…
Normalna reakcija je, da človeka, za katerega vemo, da z nami ne želi imeti nič, “spustimo”. Ne rečem, da se to lahko zgodi takoj, ampak jaz menim, da bi morali človeka, s katerim nismo imeli ljubezenskega in intimnega odnosa, skorajda popolnoma pozabiti v treh mesecih.
To ni normalno kar ti opisuješ, rabiš strokovno pomoč. To kar ti opisuješ je znak duševnih težav, ki lahko postane tudi psihopatija. Zaradi takšnih doživljanj moški morijo svoje ženske…
Normalna reakcija je, da človeka, za katerega vemo, da z nami ne želi imeti nič, “spustimo”. Ne rečem, da se to lahko zgodi takoj, ampak jaz menim, da bi morali človeka, s katerim nismo imeli ljubezenskega in intimnega odnosa, skorajda popolnoma pozabiti v treh mesecih.
[/quote]
Malo pretiravaš. Pravzaprav tej osebi želim samo srečo in nikoli si ne bi drznila narediti ali sploh pomisliti na karkoli, kar bi utegnilo škoditi na kakršenkoli način. Niti kontakta ne želim, samo pozabiti in to čim prej.
To ni normalno kar ti opisuješ, rabiš strokovno pomoč. To kar ti opisuješ je znak duševnih težav, ki lahko postane tudi psihopatija. Zaradi takšnih doživljanj moški morijo svoje ženske…
Normalna reakcija je, da človeka, za katerega vemo, da z nami ne želi imeti nič, “spustimo”. Ne rečem, da se to lahko zgodi takoj, ampak jaz menim, da bi morali človeka, s katerim nismo imeli ljubezenskega in intimnega odnosa, skorajda popolnoma pozabiti v treh mesecih.
[/quote]
No, potem je vsaj polovica ljudi dusevnih bolnikov. Sem sama mislila, da se zaljubljajo samo nestabilne osebe. Vendar ko mi je ena znanka psihologinja rekla, da je bila res v enega zaljubljena in se iz tistega ni razvilo kaj resnega, verjamem, da smo vsi krvavi pod kozo. Avtorica, izogibaj se srecanjem s to osebo. Predstavljaj si nekaj slabega o njem. In pa odljubila se bos, ko se bos zaljubila v drugega. Potem se bos se samo smejala svoji pretekli zaljubljenosti. Torej kar v akcijo za drugimi moskimi.
Tako, da greš s svojim življenjem naprej. Najprej z malim korakom. Začneš spoznavati ljubezen… ampak najprej do sebe. Ker trenutno ne počneš ničesar drugega, kot v resnici s tem trpljenjem kaznuješ sama sebe. (v resnici trpi le ego) Kar pomeni, da sprejmeš tudi svoje napake. Morda kakšno malenkost, ki te resnično moti popraviš. In na tej poti spotoma spoznaš nekaj življenskih resnic. Najprej to, da zaljubljenost ni ljubezen. Zaljubljenost je idealizacija osebe, ki v resnici morda sploh ni to, kar trenutno vidiš. Spotoma pobereš še spoznanje, da vsem pač ne moreš biti všeč, ali te hočejo. Big deal… ni konec sveta, ampak življensko dejstvo.
Nato pride spoznanje, da ti nikogar, ki te je zavrnil ni treba pozabiti. Lahko osebo ohraniš kljub temu v lepem spominu, kajti pomagala ti je s svojo zavrnitvijo postati še boljši ti. Še bolje spoznati samo sebe.
Lahko pa greš tudi po drugi poti. Ampak tista vodi navzdol v vedno večji pekel, kjer se izgubiš v razsodnosti, ali sovražiš sebe ali druge. :-)))
Tvoj ego trpi.
Drugače bi spustila. Dejstvo, da te noče, je dovolj. Ker- zakaj pa bi ti hotela nekoga, ki te noče??
To res ne gre skup ane… hehehe…
Spusti v vseh smereh.
Človek bo vseeno ostal v spominu, vendar brez bolečine.
Hvala ti. In hvala vsem za komentarje. Nekaterim sem se od srca nasmejala, drugi so mi dali misliti.
Ni bistvo v tem, da me noče ali da sebe ne bi imela rada oz prizadetost zaradi zavrnitve, z vsem tem sem imela čas in možnost razčistiti in glede tega čutim mir v srcu, nobene jeze ali zamere in mislim, da je ravno to problem. Moje vprašanje je kako nekoga izbrisati iz srca, spomina, ..obstajajo morda kakšne tehnike in metode, s katerimi bi si pomagala? To, da naj ne razmišljam o tem ne pomaga. Prav tako me ne zanimajo novi, drugi,… ta je bil zame popoln v svoji nepopolnosti in eden redkih, ki je pritegnil mojo pozornost. Dvomim, da bi še kdaj dovolila sebi, da mi nekdo tako zmeša glavo. Menim, da je vse skupaj ena velika izguba časa, energije in fokusa v življenju, a lahko je biti pameten, ko se gre za druge, sebi pa ne znaš pomagati..
Morda pa bi bilo res smiselno govoriti s kakšnim terapevtom, ki bi mi pomagal spustiti..ker sama očitno ne znam.
Kakorkoli, hvala vsem za vaše ideje, super ste in človeku je kar lažje, ko bere različna mnenja.
