Kako se poslovite od otrok?
Vprašanje, kako se poslovite od otrok, ko grejo v šolo?
Mi je zdaj že tako hecno, pač naš 7 letnik se na hitrico poslovi in oddirja (seveda da lubčka le, če nobenga ni zraven, kar je seveda čist normalno), naš 6 letnik pa se stiska, mi da ponavadi kar dvakrat lubčka.
Moti me le, ker učiteljica jutranja varstva vedno nekaj godrnja. Pa ga kar odvleče. tist: no, pejmo, pejmo (pa sva vedno dovolj zgodaj, da ima čas.) Pa mi včasih hoče sin še kaj pokazat, kaj je prejšnji dan delal, pa mu kar ne pusti. PA to se vse dogaja na hodniku. Tako, da nobenega ne motiva – razen njo???
Pa če naju vidi, da dobim lubčka ali, če me objame, vedno komentira. Nič grdega, ampak kar mal cinično.
Kar je, pač je. Pač, vsak ima svoje. Zanima me le, kako se drugi poslovijo, če smo res tako ekstra? Jaz sinu ne bom rekla, da ne bova se poslovila ali, da se bova pa spodaj v garderobi. Če njega ne moti. Ne vem, zakaj bi mu jaz vcepila, da se morava skriti.
Samo res me zanima, kako to drugi delajo (mi je pa mim, tam stati pa opazovati, ali kdo da lubčka, ali kdo objame svojega otroka – raje tukaj vprašam).
Pri nas je tudi tako; starejši kar gre v razred brez težav, brez težav in na “rikverc” pošlje enga po zraku za v slovo (2. razred OŠ), tamljajši pa se stiska in carta že od vrtca vedno naprej ( sedaj 1. razred OŠ). Obema pa vedno zaželimo lep dan! Je pa res, da oba zelo rada hodita v šolo, ker nimata še nobene slabe izkušnje.
Sicer je vse vezano tudi na to, kak samostojen je otrok v rani mladosti; nekateri otroci gredo lahko že zelo kmalu od doma na “mini počitnice” brez bojazni, da bodo pretirano pogrešali starša, nekateri pa imajo npr. pri 5 letih, ko gredo z vrtcem prvič na jesenovanje ali pa na zimovanje hude travme; malce igra vlogo pri tem pa tudi razvajenost; jaz naprimer vidim to pri sošolki od mlajšega – kako zjutraj pred celim razredom zbuja pozornost – 5x teče nazaj k mami in se ji obeša okoli vratu, pa ji mama reče, da zdaj pa že mora mora pa v službo, mala pa še vedno nazaj in lupčkat, z enim očesom pa gleda, koliko sošolcev in solšolk jo pri tem opazuje :-)))))) Je pa edinka….
Mirijam: zakaj pa ne stopiš k učiteljici jutranjega varstva in jo vprašaš, če jo slučajno moti, da se starši od otrok poslovite pred razredom in ne v garderobi?
Če to ne zmoti skupine, ne vidim razloga, da bi jo lahko karkoli motilo.
Razen, če, recimo, ne počneta to na vratih razreda – ker to bi bilo pa precej trapasto – odpreš vrata, potem pa se ti otrok obeša okoli vratu ipd.
Pri nas smo se poslovili v garderobi, potem pa je otrok stekel v razred.
Poslavljalne ceremonije znajo biti moteče le v gornjem primeru – da potekajo pri odprtih vratih razreda – ko učiteljica čaka, da sprejme otroka in ga vklopi v varstvo/igro.
Otroci so različni, različni smo odrasli – nekateri se poslavljajo, kot bi se nikoli več ne videli, drugi pa opravijo na hitro. Malo pa je odvisno tudi od staršev, kako izpeljemo zadevo.
Hvala za odgovore!
Vidim, da ni nič posebnega.
No, da bi stopila do učiteljice in ji kaj rekla, mah nimam dovolj poguma. Saj, če mi bo kdaj hotel kaj še pokazati, bom morda res rekla, da naj kar lepo počaka. Ne bi poa naredila iz tega cel halo. Samo zanimalo me je, kako počnete to drugi. In kot vidim je to nekaj popolnoma normalnega. 🙂 (saj čuden bi bilo, če ne). Saj ne vem, morda nas hoče pa pohvalit, pa ima čuden ton??? :-))))) Hecen pač je, da za vsakim objemom prileti komentar.
Aja, no, to je vse pred vrati. Ne med in ne v učilnici. Ker to je tudi meni mim, da bi se tam vmes. Sploh, če bi še trikrat nazaj hodil. Sploh, ker sicer rad hodi v šolo.
Še enkrat hvala!
Način slovesa je po mojem odvisen od otroka, eni se pač kmalu ne marajo več poljubljat, eni se bodo še pri 30ih… kot pač jim oz. vam paše.
Glede tega, kje se razidemo, pa se mi držimo dogovora s prvega roditeljskega sestanka – v garderobi in ne pred razredom. Si sploh ne predstavljam, da bi vseh 90 staršev odpeljalo otroka v razred in po možnosti še gledalo, kaj so prejšnji dan počeli. V teh dneh, ko so zunaj luže in snežna broza, pa bi si otroci še fino umazali copate na poti v razred, saj se starši v garderobi ne preobujemo.
Seveda si damo vsaj objem. Vcasih se kaksen cmok. Vedno. ob odhodu in prihodu.
Ce s tem poslavljanjem ne motita ostalih otrok (obesanje okoli vratu pri vratih in zavlacevanje…), res ne razumem odkod nestrpnost s strani uciteljice. Ker misli, da morajo otroci v soli biti ze tako “veliki”, da ne potrebujejo objemov, crklanja… Ali da mora it vse “na hitrico”…
Ja, ce je tako, potem ima pa sama problem. Mogoce ji nihce na izkazuje ljubezen na ta nacin…
mirjam, ne pusti se motit.. ti kar pocrkljaj svoje pisce…