zanima me ena stvar. kako se vam uspe zaljubiti se? Sploh tistim, ki ste že poročeni ali pač tako na splošno. Jaz sem bila mogoče zaljubljena le enkrat pri 16, ampak je mel tip drugo raje…Potem pa nikoli več, poročila sem se bolj tako nekako iz prijateljstva in ljubezni, nekako, pa otroci itd.
neverjetno se mi zdi, da so se ljudje sposobni prav res noro zaljubiti in me zanima, če se to lahko kako ‘nauči’, oz. kako vam to uspe, da čutite tako privlačnost in norost itd..tudi jaz bi jo rada, a nikjer naokoli nikoli ne vidim moškega ki bi me privlačil. (pa tudi ženske ne, da ne bo pomote). Prav čudno se mi že zdi, da nisem bila sposobna te ‘predaje’ v smislu, se noro zaljubiti. Ali je to možno, da se ”naučiš” tako čutiti? ali kaj za vraga je to… ???
Kako vam uspe?? Enim celo večkrat???

PS: vem da se marsikomu, ki je zaljubljen do onemoglosti, to zdi butasta tema, a res me zanima, kako to uspe? Se res zaljubiš le, če ”nič” ne vidiš, ne razmišljaš realno, ali kaj hudiča?

S srcem.

Zaljubljajo se nezrele osebe. S tabo je vse ok.

Zaljubljenost je le kemična reakcija spolne sle in nima veze z ljubeznijo in srcem.

In zakaj pri meni nikoli ni prišlo do kemične reakcije? Jo lahko kako ”pospešim?? ustvarim?

Jaz sem se isto spraševala. Poročena 20 let, nato po ločitvi tri kratka razmerja po kakšno leto, pa nikoli neke nore kemije ali kaj takega. Pri 44-ih pa me je zadelo. Dobila sva se na par zmenkih, začela seksat, po par tednih sem bila čisto zadeta. Njegov vonj, dotik kože, smeh, glas, njegov izraz na obrazu, vse me je spravilo v stanje popolne bebavosti. To je kot neka pijanost, dobesedno ne smem blizu njega stopiti, pa me trga. Zraven njega se obnašam prav trapasto, kot
kakšna barbika. Postanemm pa boljša oseba, čisto nežna, prijazna in mehka.

Kako to doseči? Ni enostavno za nas, ki smo bili vedno vajeni zadrževati čustva in jih celo skrivati. Najprej mora biti prava oseba, da ti je fizično privlačna, potem mora prav dišati (ljudje so partnerje izbiramo po vonju, čeprav se tega večina ne zaveda) in tudi karakterno ti mora biti všeč. Ko najdeš, moraš še ti biti všeč tej osebi. In na koncu si moraš dovoliti, da te odnese. To narediš tako, da počneta skupaj nekaj, kar je obema v užitek. Pa da se dosti dotikata. Seksualno raziskujeta. In tako se potem sproščajo eksitocin in serotonin, ki sprožijo navezanost in celo občutek odvisnosti.
Luštno je.

Nihče nima sposobnosti zaljubiti se po lastni volji. To je darilo iz nebes, če vam je to všeč ali ne.

Več stvari se mora poklopit in skoraj nobena ni v moji kontroli. Ne da se zavestno sprožit, ne da se zavestno ustavit.

Udari kot strela z jasnega, deluje kot magnet. Oz. še bolje – kot strup, zamegli um. ima fizične in psihične posledice. Je pa jeba, če se zastrupi samo en. 🙂

Menda se lahko v nekoga zaljubiš, če dovolj dobro samega sebe prepričuješ v to, da si vanj zaljubljen.

Sicer pa obstajajo določeni triki, ki temeljijo na tem, da telo ni sposobno ugotoviti, kaj je vzrok in kaj posledica. Na primer, če z nekom sedita dosti blizu in si globoko gledata v oči, bo to povečalo možnosti za medsebojno zaljubljenost.

Velika vecina zensk ni do svojega moza nikoli cutila nobene omembe vredno fizicne privlacnosti, da bi si ga red mocno zelela. Porocile so se iz cisto nekih drugih osebnih interesov in zelja po statusu, otrocih in zaradi pomoci moza pri izpolnitvi raznih osebnih potreb, npr. po samostojnosti, lastnem gospodinjstvu, itd. Ko to dosezejo, pa vec ne vedo kaj bi si z mozem. Ob pomisli na fafanje njegovega tica pa se jim zelodec obraca.

Jaz sem se in zaradi nek8h zlorab v otroštvu verjetno v napačne. Dolga veza z nekom, ki me pa ful ni privlačil, ampak fizično gledano je res lep moški in me je imel rad. Šla sva narazen. Po tem v 5 letih 3 taki poskusi vez, ko se mi je za 2 od teh zdelo, da ne vidim prihodnosti, ker nista imela pri sebi vsega razčiščenga in jaz tudi v bistvu ne, delujem pa bolj družbeno sprejemljivo nekako. Eden od teh me je pol leta prepričeval in sva še prijatelja, trajalo je dolgo, da sem lahko bila sploh z njim. Mogla sem premagat nek gnus do moških in njega, ampak me je potem on začel zavračat. Vsi trije so na nek način me in naprvi pogled ljubezen je bila samo z 1 in nisva bila takoj skupaj, sem se tega ustrašila. Počutim se zlorabljeno s strani moških in od ljudi. Nikogar ne spustim blizu in imam problem se zaljubit. Zgodilo se mi je tudi, da sem koga spoznala in je želel nekaj več od mene, tipi začnejo ugibat o mojih občutkih, preteklosti, nekomu ne moreš kar tako nečesa povedat takoj, vedno so s tem problemi. Vse mogoče reakcije sem doživela. Delujem skrivnostno in zbujam negotovost v moških. Namesto da bi od ljudi dobila to, da zacelim rane, se te poglabljajo. Ljubezen ni to, kar mi mislimo, da je. Večina ne zna ljubit.

To je pa lepo prebrat. Drugač pa, moškemu, ko vidi, da je ženska psihofizično zdrava, strastna, mila, dobrovoljna in se dobro počuti v svoji koži, pa še izobražena se ni težko zaljubit ampak na to paketu naletet je težje kot na lotu zadet. Pa ajde, tud ženske imajo verjetno kontra problem z razliko, da moški pademo dost bolj na fizično lepoto in spregledamo en kup obstranskih felerjev.

Predvsem ne pričakuj od drugih, da ti bojo pomagali zacelit tvoje rane. Najdi moč in pogum v sebi.
Priporočam ti v branje knjigo Ponovna povezava, Eric Pearl.

Slovenci smo navajeni, da se ne smemo sprostit, prepustit, strah neuspeha v ljubezni. Velikrat sem, ko sem bil mlajši trpel, še večkrat pa užival v vsakem trenutku. Treba se je zavedat, da življenje je ciklično, enkrat je super, enkrat beda, sam treba se je sprostit. Lepo je IT skozi življenje varno, lepše pa malo Kalkulirano tvegat.

Če ne spustiš nobenega blizu in si nezaupljiva, se ti ljubezen (zaljubljenost) ne more zgoditi.

Na tem forumu zadnje čase vidim, da je pojem “kaj bi se komu lahko zdelo butasto” lahko zelo različno razumljen. Škoda energije, ki bi se jo vlagalo v pisanje. Na njem bodo ostali le enako misleči in očitno ta trend ustreza.

Slovenci smo navajeni, da se ne smemo sprostit, prepustit, strah neuspeha v ljubezni. Velikrat sem, ko sem bil mlajši trpel, še večkrat pa užival v vsakem trenutku. Treba se je zavedat, da življenje je ciklično, enkrat je super, enkrat beda, sam treba se je sprostit. Lepo je IT skozi življenje varno, lepše pa malo Kalkulirano tvegat.

Če ne spustiš nobenega blizu in si nezaupljiva, se ti ljubezen (zaljubljenost) ne more zgoditi.
[/quote]
Zaljubljenost ni enaka ljubezni.
Lahko se iz zaljubljenosti razvije ljubezen, vendar se dostikrat ne. Zaljubljenost so rožnata očala, na delu pa je spolni nagon zamaskiran v zaljubljenost.

Zaljubljenost ni enaka ljubezni.
Lahko se iz zaljubljenosti razvije ljubezen, vendar se dostikrat ne. Zaljubljenost so rožnata očala, na delu pa je spolni nagon zamaskiran v zaljubljenost.
[/quote]

To vem, samo sem mnenja, da brez zaljubljenosti in privlačnosti, do ljubezni praktično ne more pridet.

To vem, samo sem mnenja, da brez zaljubljenosti in privlačnosti, do ljubezni praktično ne more pridet.
[/quote]
Jaz pa vem, da se ljubezen rodi brez zaljubljenosti.
Pri večini ljudi, ko jih metuljčki v trebuhu/zaljubljenost mine, ko padejo rožnata očala dol, ugotovijo, da ta človek sploh ni to, kar so mislili da je. Torej spolni nagon tako prelisiči um, da mislijo da ljubijo, a so se le zaljubili (trik narave, da bi prišlo do oploditve)..
Kot sem rekla, lahko se razvije ljubezen iz zaljubljenosti, vendar načeloma to ni tako.
Dokaz- ko mine zaljubljenost v vezi, jih večina ne konča vezo, ker jih vežejo krediti in ker je lažje živeti v dvoje kar se tiče pokrivanja stroškov, se ponovno zaljubijo v nekega drugega, se spustijo v afero, potem ta zaljubljenost mine in jovo na novo… toliko časa dokler jim ne sekne, če sploh jim, da to kar počnejo ni ne ljubeznivo do sebe ne do človeka s katerim živijo..

Jaz pa vem, da se ljubezen rodi brez zaljubljenosti.
Pri večini ljudi, ko jih metuljčki v trebuhu/zaljubljenost mine, ko padejo rožnata očala dol, ugotovijo, da ta človek sploh ni to, kar so mislili da je. Torej spolni nagon tako prelisiči um, da mislijo da ljubijo, a so se le zaljubili (trik narave, da bi prišlo do oploditve)..
Kot sem rekla, lahko se razvije ljubezen iz zaljubljenosti, vendar načeloma to ni tako.
Dokaz- ko mine zaljubljenost v vezi, jih večina ne konča vezo, ker jih vežejo krediti in ker je lažje živeti v dvoje kar se tiče pokrivanja stroškov, se ponovno zaljubijo v nekega drugega, se spustijo v afero, potem ta zaljubljenost mine in jovo na novo… toliko časa dokler jim ne sekne, če sploh jim, da to kar počnejo ni ne ljubeznivo do sebe ne do človeka s katerim živijo..
[/quote]

Jst pa ne vem, kako se lahko ljubezen rodi, če človeka ne spustiš do sebe. Takega, do katerega v prvi fazi nisem bil vsaj naklonjen, nisem nikoli spustil do sebe, ker je to brez veze, posledično mi ni jasno od kje ljubezen?

Hvala bogu, da smo si različni…

Ne na silo;) Ko ti oseba zadiši fizično in psihično, ko je s to osebo vse enostavno in prijetno… ko te vleče k njej… ko naenkrat dojameš, da te je “zadelo”:)

Jst pa ne vem, kako se lahko ljubezen rodi, če človeka ne spustiš do sebe. Takega, do katerega v prvi fazi nisem bil vsaj naklonjen, nisem nikoli spustil do sebe, ker je to brez veze, posledično mi ni jasno od kje ljubezen?

Hvala bogu, da smo si različni…
[/quote]
Sem kje omenila da človeka ne spustiš k sebi?
Mora biti to zgolj preko zaljubljenosti? Sexa?
Bi prej seksali, preden bi se zares odločili, da si to osebo želijo tudi za partnersko vezo?
Zato pa je zaljubljenost le maska spolnega nagona, ki prelisiči um.
Človeka sprejme v um(prijatelj), v srce(ljubezen) in nato v telo, ko sta oba prepričana da hočeta partnersko vezo.
Če se ga ne more sprejet v celoti, potem veš, da je to lahko prijateljska oseba ne pa partner.
Ne fer je nekoga v vezo zvabit, da je potem prikrajšan spolnosti, ki je del partnerskega odnosa, kot je ne fer, da se laže o ljubezni da bi se prišlo le do seksa, ker v resnici ne bi vezo, le laže v to smer in zavaja. Zato je potrebno biti iskren.
če se obe strani tako strinjata super, drugače pa ni ok za nobenega.

Sem kje omenila da človeka ne spustiš k sebi?
Mora biti to zgolj preko zaljubljenosti? Sexa?
Bi prej seksali, preden bi se zares odločili, da si to osebo želijo tudi za partnersko vezo?
Zato pa je zaljubljenost le maska spolnega nagona, ki prelisiči um.
Človeka sprejme v um(prijatelj), v srce(ljubezen) in nato v telo, ko sta oba prepričana da hočeta partnersko vezo.
Če se ga ne more sprejet v celoti, potem veš, da je to lahko prijateljska oseba ne pa partner.
Ne fer je nekoga v vezo zvabit, da je potem prikrajšan spolnosti, ki je del partnerskega odnosa, kot je ne fer, da se laže o ljubezni da bi se prišlo le do seksa, ker v resnici ne bi vezo, le laže v to smer in zavaja. Zato je potrebno biti iskren.
če se obe strani tako strinjata super, drugače pa ni ok za nobenega.
[/quote]
Ok, te razumem, res je, da sem prehitro prebral in s tem izkušnje imel samo v mladosti OZ nekje do 24 ga leta, od takrat pa sem z enim človekom že 15 let in bi zdaj pogled bil drugačen kot takrat najverjetneje.

Ampak še vedno je dejstvo, da za to moraš biti odprt in ne prestrašen, ker se bojiš težav ali strtega srca in potem niti ne poizkusiš.

Ok, te razumem, res je, da sem prehitro prebral in s tem izkušnje imel samo v mladosti OZ nekje do 24 ga leta, od takrat pa sem z enim človekom že 15 let in bi zdaj pogled bil drugačen kot takrat najverjetneje.

Ampak še vedno je dejstvo, da za to moraš biti odprt in ne prestrašen, ker se bojiš težav ali strtega srca in potem niti ne poizkusiš.
[/quote]
Razumljivo, da si odprtega srca, saj z zaprtim srcem izgubljaš življenje.
Ampak odprtega srca za poštene ljudi, ki se ne želijo le okoristit s tabo, ali za sex ali za finance, ampak te hočejo ob sebi v celoti in v celoti tudi sebe dat., sam pa isto hočeš.
Danes je poštenost, zvestoba, ljubezen, pripadnost, podpora itd zlata vredno, vse ostalo je pičkin dim, pa sori izrazu…

Razumljivo, da si odprtega srca, saj z zaprtim srcem izgubljaš življenje.
Ampak odprtega srca za poštene ljudi, ki se ne želijo le okoristit s tabo, ali za sex ali za finance, ampak te hočejo ob sebi v celoti in v celoti tudi sebe dat., sam pa isto hočeš.
Danes je poštenost, zvestoba, ljubezen, pripadnost, podpora itd zlata vredno, vse ostalo je pičkin dim, pa sori izrazu…
[/quote]
Nanašati moraš pa tudi na napačnega, da znaš filtrirat… 🙂

Zaljubila sem se noro že v o. š., v svojega moža. Vmes sem bila zaljubljena do ušes še večkrat, saj sva postala par šele po 20. letu. Sem človek, ki se odpre. Grem na vse ali nič. Seveda v letih zakona so vzponi in padci. Mogoče naivno, meni se zdi, da sva si usojena. Če se sfiži, težko verjetno, da bi v svoje življenje spustila drugega.. Vedno se odprem, grem brez računice v odnose..