Znašla sem se v situaciji in ne bi rada da jo takoj obsojate. Živim sama in sem še samska, sem pa že čez 30 in zadnje čase me popada panika, strah pred izločenostjo iz družbe, pred iztekajočo se biološko uro. Pač posledica mojih preteklih napačnih odločitev. Vse mi je jasno, moja pretekla nezrelost in tudi to, da me moški več ne jemljejo za kaj resnega, ne zanimam jih več v tem pogledu. Tudi to počasi sprejemam. Ne rabim poudarjati, da je bilo tam od 18-25 leta veliko dobrih fantov, jaz pa….

V vsej tej zmedi v glavi in popadih žalosti me “najde” en poročen znanec. Sprva mi ni bil čisto nič posebnega in tudi vsa leta prej ne. Potem sva se vedno pogosteje kje srečala, se tudi tipkala.. naenkrat se je pri meni zgodil klik. Od takrat naprej mislim nanj neprestano, ko vidim njegovo ime v sporočilih, sem vzhičena, za tisto uro, dve. Po tem se pojavi še večja praznina, kot če nebi bilo nobenega moškega nikjer. Kot da bi me osrečevale že samo drobtinice nekoga, ki nikoli ne bo moj. Vem, da s tem tonem še nižje.. itak družine ne bo zapustil in tudi nočem da jo. Velik problem imam le jaz, da mi en nedosegljiv sproža take občutke. Ne morem.si ga zbiti z glave, ne pri teku, ne pri delu, ne nikjer.

To zna bit limerenca, možgani si zelo želijo imeti nekoga radi in projicirajo to energijo na tarčo, ki se pojavi, nedosegljivost jo naredi pa še bolj privlačno, ker se ni treba soočiti z emocionalno realnostjo odnosa, lahko samo fantaziraš in idealiziraš.

Odrezat ga morate, stisnit zobe in nobenga kontakta dokler ne mine, ni druge, če ne se zna to vlečt zelo dolgo.

Kako žalostno in boleče. Insta “fiks” in naravnost boleča praznina ko “high” popusti.

Za masko lahkovernesti se skriva nestabilna, krhka osebnostna struktura, ki s površinskimi odnosi beži pred lastnimi čustvi (anksiozno-izogibajoči se stil navezanosti).

Kaki dve leti terapije, da prideš sploh v stik s seboj. Dokler ne predelaš otroških travm pa se odnosom raje izogibaj. Pa ne mislim cinično. Si namreč izvrstna tarča za tak ali drugačen “trauma-bonding”.

Čas je za korake v drugo smer. 🫶

Kaj pa on pravi na vse to

8409 ti je lepo odgovoril. Z ignoriranjem in postavitvijo na realna tla. Si osamljena in tvoja domišljija si ga je narisala kot pravega zate. ODMISLI, ODREŽI.

Idesi, res je. Osamljeni ljudje, nepripravljeni na življenje, jaz se isto  bojim za mojo hči, premalo samozavesti, izkušenj, premalo socialna, da bi se naučila socialnih veščin, da bi znala pri fantih ločiti zrno od plevela.

Da te skrbi je povsem razumljivo. Negotovost ali zaupanje?  Model je odnos med očetom in materjo. Če sta tu oddelala v redu svojo vlogo, več ni v vajini moči. 🫶

z drogeraši in alkoholiki je tako.., ko se sami odločijo, da je konec, pol je konec.., tako moreš tudi ti narediti, pač skenslaš njegovo številko, blokiraš in greš v abstinenco misli.., misli preusmeri, recimo v trumpa, putina, ukrajino, izrael, gazo… pa te bo vse minilo….

no, vseeno, ko si bila mlajša, se nisi šparala, doživljala si moškega v sebi…, zato se vseeno ene 3x dol dej s tem tipom…, da rešiš svet, seveda…, no vsaj približno tako, kot misice, ko zmagajo rečejo, da bodo vse naredile za mir na svetu..

Rešuj težave. Ali kaj sploh želiš? Pa pusti poročene oz. vezane. Pa reči sedaj, da si še lepa. 😅☺️☺️☺️

Po čemer hrepeniš, ti on ne more dati. To bi bil že zadosten razlog, da si ga izbiješ iz glave. Če še ne gre, ga malo sprovociraj, bo hitro pokazal, koliko mu je do tebe.

Kako enostavno je modrovati, tako strokovno kot po preprosti kmečki pameti. Že jutri se vam lahko zgodi, da se boste kljub idealnemu odnosu vaših staršev, ob njihovi najboljši vzgoji in ob gori predelanih knjig, zaljubili  v “napačnega”. Od kje ste si pravzaprav vzeli pravico, da sodite in si pišete karmo, kdo je za nekoga “pravi” in kdo je “napačen”??

Pravi je že lahko, a ne bo z njo, ker je drugje in še z njo bi malo bluzil.

Kot pravijo, največja bitka človeka se vedno dogaja v umu. Če ga obvladaš, si zmagovalec.

Se nisem namenoma zatreskala vanj. Se niti nisem hotela.. pa sem se. Zelo si želim nekoga in pač sem nanj projecirala vse to, nedosegljivost pa še doda svoje. Nikoli nisem razumela prijateljic ki so se znašle v tem in evo mene, tudi jaz sem na istem. Njemu je to za zabavo poleg žene, jaz sem pa vpletla čustva in se že matram. Čustva so se pa pojavila zato, ker sem obupana in samska. On mi je rekel, jaz imam svojo doma, sem samozavesten, če rata kje drugje, rata. Ko sem bil pa samski kot ti, sem bil pa isti, nesamozavesten, žalosten..

Tako da pri nama gre za obupno kombinacijo, on, ki si želi popestritve in jaz, psihično sesuta.

ti si ena lena pras…. če tečeš. kaj nimaš nobnega dela, dela se prim pa ne boš bedarij razmišljala itak si bila lajdra kar si tudi sama priznala. sperm kanta za fuk fehtarje. zdeej si pa stara grda pa znucana lajdra ja tak je to plesala si samo eno poletje. ljudje so revni nimajo kaj za jesti, ti pa razmišljaš kako se boš zlajdrala s poročenim. potekel je rok trajanja tvoje pizde in to je to

tip je pokvarjen, dobro ve kaj dela, dobro ve da ima doma ŽENO in isto on dela neke zbrke in insta fikse.

To je hudič in greh, to rabiš duhovno zaščito. Pomoli se Bogu, in odloči se da je to narobe, ni ti treba na samem z njim. Najdi si prijatelje, blokiraj, pošlji duhovnika njemu na vrata, povej staršem, sestri. Tebe NI TREBA biti strah in sram. On je v prekršku. Lahko ga opozori nekdo, če si sama prešibka ampak veza z njim NE BO v redu zate.

Na samem dnu, ko je črna tema obupa največja, le takrat se lahko pojavi upanje in najhladneje je pred zoro.

Če si res se spremenila, če si res v obžalovanju, ne pa ker ti je hudo in hočeš da to mine kot majhen otrok, potem je čas da to pokažeš s pokončno moralno držo in pogumom. Le tako bo prišla samozavest, da pa za vsako ceno ne boš šla v napačno smer, le tako pride meja in samospoštovanje.

Če si pa ostala ista, boš pa še naprej hranila bedarije in nesmisle, se igrala z ognjem, tokrat z poročenim, pri 25 pa z neresnim. Dobro veš in samski fantje to gledajo. In Bog te obvaruj ko se izve da šmiraš z poročenim, čeprav je itak on večji luzer v tem. Ampak si odrasla oseba, in prosiš naj te ne obsojamo. Obsojaš se sama.

Fizična aktivnost mora biti močnejša, da te zasvoji in preusmeri razmišljanje. Tudi več kot 4600 kkal sem potrošil pri eni vadbi, da sem se znašel v ‘svojem’ okolju brez neuresničljivih idej.

Hahaha, tole ti je pa ratal en boljših kemtarjev v tej temi.

Idesi, midva z možem sva v redu, zelo povezana, ni nekih težav v družini. Problem je v hčeri, njeni pretirani ambiciji. Mi doma nismo nikoli na njo pritiskali , ravno obratno, želela bi si da bi bila manj ambiciozna in bolj zadovoljna s seboj,  potem ko ji spodleti, je še manj samozavestna. Začaran krog. Upajmo na vse dobro

Melona

Nihce ne obsoja. Ampak če jasno čutiš da oseba ni prava, da manipulira ali da ni izhoda, nima kaj drugega, kot osmisliti. S človekom mora prekiniti stike ker on se z njo dobesedno igra, lovi če kaj ujame. Ona pa vsa zaljubljena in medli za njim. Marsikdo se je že kdaj zaljubil v napačno osebo, odvisno je pa samo od nas, kaj s tem storiš. Jaz sem tudi odmislila. Po enem letu mi je dokončno uspelo, da se s trdo voljo . Dati na ignor, zablokirati številko in to osebo odmisliti

Prav TO je tvoj problem, iz katerega izvirajo vse tvoje napačne odločitve in samskost. Ti se BOJIŠ prave bližine, zato si si moznosti z resnimi fanti zapravila in se odločala za nedostopne, neresne, čustvene pohabljence. Potrebuješ terapijo, da ugotoviš, kje je srž problema. Skriva se pa v dinamiki odnosov v tvoji primarni družini. Govorim iz prve roke. Dokler nisem razrešila travme, sem izbirala napačne, ko sem zadeve v svoji psihi razčistila, je prišel pravi. Moja sorojenka svojih težav še ni razčistila, zato se še danes zaljublja v čustveno nedosegljive psihične invalide, ki niso zmožni pravega odnosa. Potem joka in tarna, a podzavestno hoče prav takšne!

Ne moreš se ga.

Zaljubila si se in izogniti se hrepenenju ni mogoče. Rabiš ga doživeti in izživeti. Poiskusi prekiniti stike in pozabiti. V kolikor je ljubezen prava, ga ne boš pozabila. V kolikor se podaš v afero, bo morda konec hrepenenja, ker boš dobila to po čemer hrepeniš. Mislim, da traja pol leta, da zaljubljenost mine, če je ljubezen, verjetno čakaš do smrti.

Se mi zdi, da se čisto preveč obremenjuješ za nekaj, na kar nimaš vpliva. Nekateri pač pašemo skupaj, kot ata na mamo, le škoda da ata ni še malo počakal na ta pravo mamo. A se vse zgodi z razlogom, posebaj če ima otroke, je to še več sreče za vse. Rabiš pa veliko potrpljenja da razumeš njegovo situacijo.

Vzami dan za dnem, bolje slabše, v stiku, brez. Pri nama minevajo leta in ga ni dneva, da ne bi hrepenela po njegovem objemu. Ko bo pravi čas, pa upam da se hrepenenje konča in da bom v njegovem objemu vsakič, ko si ga zaželim.

Kaj si sploh predstavljaš kot ljubezen – nadomestilo za starševsko pomilovanje? Prepričan sem, da mi je lažje, ker nikoli nisem čutil nekega nagnjenja do lepih žensk, ker sem preveč poznal značaje ljudi in opazil goljufivi simbol pridobivanja naivnih iskalcev. Konec gimnazije mi je mati osorno povedala, da me ne priznava za sina. Kasneje, po študiju, zaposliti in poroki, mi je žena po več kot 10 letih poznanstva in skupnega življenja napisala, da nikoli ni mislila na nič resnega z mano. Stoično prenašam hudobije.                  Razmisli kaj je ljubezen, pričakovanja, možnosti, pogoji, resničnost,…

Ni ti treba stoično prenašati hudobije, ker so zelo krivične do tebe. Pogosto se ljudje ne zavedajo, da njihovi jeziki ranijo in ubijajo življenje v drugih.