Smo v obdobju korona virusa. Pogrebi so v družinskem krogu, oz. na pogrebu naj ne bi bilo več kot 10 ljudi. Kako ravnate, ko umrejo vaši prijatelji, znanci, sosedje, starši od sodelavcev, itd.? Jaz zadnje čase ne hodim na pogrebe, žalujočim pa pošljem sožalje po pošti, včasih koga pokličem po telefonu in izrazim sožalje ali pošljem SMS. Kasneje grem na grob in prižgem svečko, kaj zmolim za pokojnikovo dušo ipd.
Kako pa ravnate vi?

Žal je letos precej težko leto za nas tako, da sem bila že dvakrat na pogrebu kot ožji svojec in trikrat na pogrebu kot širša družina.
En pogreb smo imeli v času strogega zaprtja vseh meja in smo bili lahko tam le najožji, kasneje se je to malce “prilagodilo”. Vsi so v maskah, nekje si roke dajejo v večini primerov ne. Tam je razkužilo, poslovilna knjiga, če se le da uredijo zunaj, v kolikor je v vežici pa je omejeno število oseb, ki se notri lahko zadržujejo.
Potem glede postrežbe je bilo odvisno kje je bilo, nekje so dovolili zunaj nekaj malega, v večini primerov pa postrežbe ni bilo, ker je bil tam koncesionar, ki je nadziral potek in opozarjal na kršitve.

Letos svojci precej prišparajo.

Pogreb stane isto ne glede na število udeležencev, za zadnjo pogostitev sva pa z bratom plačala za 15 ljudi dobrih 200 evrov in naju ni pobralo. Sedmina je kljub vsemu lep običaj. Sicer bi raje, da bi starša še malo živela, ampak tako je, pride, ko pride, nič kaj dosti ne sprašuje.

Jaz popolnoma enako, kot do sedaj. Roka in izrečem sožalje.

V času korone še nism tega doživela da bi kdo umru. Če pa bi, pa isto kot skoz: roka in izrečen sožalje. Odvisn kolk bi mi bla ta oseba bliz, bi jo tud objela. Je.beš korono.