Kako shajati z mamo?
Draga Skrbna,
ob vsem tem branju se mi je odprl še en pomislek, ki niti ni tako zanemarljiv. Naj ti najprej razložim na lastnem primeru, da boš lažje razumela. Ko se je rodila moja hči, sem si najbolj na svetu želela, da bi jo do vrtca čuvala moja mama in enako si je želel moj mož, saj se nama je zdela daleč najbolj primerna ( odgovorna, skrbna, pozitivna, zanesljiva, poštena, nevsiljiva). Se je pa obrnilo tako, da je v tistem času že čuvala deklico naših prijateljev in ni imela srca, da bi jim odpovedala ( moj mož ji še zdaj ni tega odpustil). No, preostala je tašča, ki si je varstva zelo želela, a se niti meni niti njenemu sinu(!) ni zdela najbolj primerna, saj ( žal je že pokojna) ni imela lastnosti, ki bi jo krasile, bila je strahotno zaverovana vase, ves svet se je moral vrteti okoli nje, še sonce je moralo sijati zanjo, tast je bil tiho v ozadju ( a krasen človek), odločala je o vsem, mene je poniževala, kritizirala ( dokler sem se ji pustila), nisem bila kaj dosti vredna v njenih očeh, saj sem ji ukradla sina.
Mojo hčerko je oboževala in si je zadala cilj, da jo naveže nase in jo nekako izmakne meni. To je počela sistematično in sicer tako, da je hčerko hujskala proti meni ( hči mi je sama povedala, ko je bila malo večja), odločala je o stvareh, ki so bile izključno moja pristojnost, itd….. dokler mi ni počil film in sva se pošteno skregali, kjer sem ji povedal vse, kar ji je šlo.
Potem se je ustrašila, da ji hčerke več ne bom pripeljala in se je zelo uklonila. Naslednja leta sva nekako vozili, od kraha naprej me je začela bolj ceniti in spoštovati, nazadnje me je pa še vzljubila.
V času, ko je bila moja deklica v njenem varstvu in seveda pod njenim močnim vplivom, ji je bilo prizadejano kar nekaj škode. Neprestano slabo govorjenje o drugih ljudeh ( o mojih starših, ki so čudoviti, tudi o meni), privoščljivost, hinavščina, maščevalnost , pa še marsikaj , je slabo vplivalo na hčerko. Bila je razdvojena, saj je imela rada mene in njo, razpeta v občutkih, poleg tega jo je podkupovala in razvajala, da bi ji bila naklonjena.
Moram reči, da sem potrebovala kar nekaj let, da sem jo vzpostavila in odstranila posledice njenega kvarnega vpliva nanjo, pa še sedaj včasih opazim kakšne sledi ( maščevalnost), kar me zelo boli.
Ni vseeno, kdo čuva otroka v najbolj nežnih letih, ki so usodna za njegov razvoj. O tem razmisli, ko se boš odločala naprej. Najpomembnejši je otrok.
Skrbna, tvoje poste in tvoja razmišljanja nadvse cenim, čeprav se včasih tudi čisto ne strinjam z njimi.
Tokrat v bisvu se, edino kar me je zmotilo, je za moje pojme tvoje malce naivno razmišljanje, da do sina še ni prišlo. Mislim, da tudi dveletni otrok čuti, da nekaj ni OK, da nekaj ne štima. In če ne zaradi sebe, moraš stvari postaviti na svoje mesto zaradi njega.
Meni je všeč rešitev zvezdice, stalna varuška za izredne primere.
Pa kot si že sama ugotovila, ne omenjaj tašče in njenih problemov pred mamo, ker je očitno gluha za njih. Enostavno jo prosi za varstvo, če lahko OK, če ne more, pa pokliči varuško. Tako boš tudi lažje pomagala tašči. Mamina pripravljenost za izredno varstvo ne bi smela biti pogojena z razlogom, zakaj to varstvo potrebuješ.
Po mojem se moraš naučiti z mamo drugače komunicirati. Predvsem se moraš držati zastavljenega cilja pogovora in ne dopustiti, da te potegne noter v svoje jamranje in poveličevanje same sebe. Presekaj! Vsaj pri moji deluje, ko hoče nekaj pametkovati o tem, da potrebujem varstvo že drugič ta teden, pa a res morava iti oba z možem, pa da ima toliko dela. Na kratko jo odrežem, poslušaj sedaj nimam časa, zanima me samo, a lahko paziš malo, ali ne. Če je ne, je pa tudi ne sprašujem, zakaj ne, ampak sprejmem in poiščem drugo rešitev. Saj ni njena dolžnost čuvati moje otroke.
Ja, tudi ta nasvet bom upoštevala, da o tašči z njo sploh ne govorim. Ampak saj se že tako skoraj o ničemer ne pogovarjam z njo :(((
Ob najinih “spopadih” tamalega ni nikoli zraven, kakšnega “ožiranja” pred njim še nisem zasledila in ker tamal veliko govori, bi ziher že kakšno stresel, če bi ga hujskali proti noni ali meni. Mislim, da tako daleč si vseeno ne upa (UPAM!). Enkrat je domov prinesel “buteljna” in sem takoj naslednji dan mamo ostro posvarila, naj pazi na svoje izrazoslovje, ker bo na koncu sin tepen, ko bo kaj podobnega komu zabrusil. Od takrat še ni prinesel nobene zmerljivke domov, tako da upam…jah v nasprotju z mamo sem večni optimist. Idejo s stalno rezervno varuško pa bomo definitivno upoštevali. Res srčna hvala vsem in vsaki posebej. Res ste zlate, ko vas človek najbolj rabi :))
Draga Skr bna, brala sem in brala in zraven razmišljala, katera rešitev bi bila najboljša. Tvoj fantek bo v kratkem že tako velik, da ga boš lahko jeseni vpisala v vrtec. Do takrat pa si dobi varuško. Tašči se bo gotovo prilegel počitek, čeprav pravi nasprotno. Tvoja mama se bo pa tudi hitro sprijaznila, če jo boš zaposlila samo “honorarno” za uro ali dve, ko imaš ti kakšne opravke. Zagotovo si bo našla kaj, da se bo zaposlila, vitalna kot je.
Mislim, da je za tabo hudo leto, nabiralo se ti je – pa je prekipelo. Že samo tvoje vsakodnevne vožnje v službo in nazaj so en velik stres, kje je še vse ostalo. Zato, če le moreš zberi vso vedrino, kar jo (še) premoreš in pričakaj božične praznike čimlepše s svojimi dragimi!
Srečno!
Ah, saj bo. Danes je mlaj popustil, njeno razpoloženje je boljše, moje tudi, pa gre. Pridejo dnevi, ko “dojadi” in nenostavno ne moreš več. Pa saj potem se stvari nekoliko umirijo in spet gre. Ko se obe malo skulirava, se da celo še kaj pogovorit. “Normalnega” hči-mama odnosa pa med nama ne bo nikoli. Vseeno pa nočem še sina prikrajšat za babico, pa tudi babice ne za vnuka.
Hej, Salomon, a se zmeniva za kako zrno tvoje modrosti??