Kako skuhati dobro domačo joto?
Obožujem joto.
Problem je v tem, ker jo sama ne znam skuhati, sem nekaj poskušala, pa ni uspelo. Je bilo zelje “preveliko” pa vse skupaj premalo gosto, ni bilo pravega okusa…
Problem pa je tudi, ker nimam na voljo domačih prekajenih kosti, te kupljene so pa bolj tako tako. Samo klobasa pa tudi ne da tistega okusa joti. Pa nekje piše, da rdečo barvo ustvarijo s paradižnikovo mezgo, spet drugi dajo notri papriko. Skratka cela zmeda brez pravega rezultata.
Kako torej skuhati res dobro domačo joto?
[attachment=0]stew-269314_1280.jpg[/attachment]
Vsak ti bo povedal svoj recept za joto. Najbolj pomembno pa je, da je dobra:)
Sama skuham suha rebra ali kosti posebej in jih na koncu dodam joti. Še vedno dajo okus, ni pa tisti skoraj kovinski, ki ga ima suho meso.
Klobase pa dam v joto zadnjih 15 minut.
Drugače pa: pol zelja, pol repe, kuhan fižol z vodo vred (polovico ga spasiram), po želji korenček, lovor, sol, poper, posebej kuhan krompir v kockah (tudi polovico spasiram), majaron, paradižnika ne dam. Najbrž sem še kaj pozabila. Dober in poln okus dasta joti prav spasirana fižol in krompir.
V joto nikoli ne stavim mesa, saj joto vedno jemo ob petkih. Ob petkih pri nas ponavadi ne jemo mesa, razen, če je kakšno praznovanje.
Posebej skuham fižol in ga imam vedno v zamrzovalni skrinji v lončkih.
Zelje skuham posebej, kuham ga cca pol ure.
Olupim krompir, operem in ga dam kuhat. Posolim, ko se krompir skuha, dodam fižol, zelje in posebej naredim prežganje na svinjski masti. Vse skupaj dam h krompirju in še malo pokuham. Po potrebi dosolim in popopram. Jota je vedno super. Važno je, da je dovolj krompirja, ki naredi joto gosto.
Če imaš fižol skuhan, je jota narejena zelo hitro. Zraven jote ponavadi naredim palačinke, frtaljo ali spečem kakšno pecivo.
Sploh nisem vedela, da je v joti meso. Mi nikoli ne damo mesa. Ali prežganja. Zgosti se zaradi krompirja in fižola.
Mogoče daš napačno vrsto krompirja, ki ostane čvrsta (se ne razpaca in posledično ne zgosti juhe). Prav tako mora biti skoraj razkuhan fižol. Če krompir ne razpada sam od sebe, ga en del spasiraj.
Jaz čisto na koncu dam malo mezge za barvo.
Za dobro joto potrebuješ dobre sestavine – pa čeprav samo fižol zelje in krompir. Meni je najboljši fižol sivček. Pa mokast krompir (za kuhanje). Fižol in krompir dostikrat kuham skupaj, da je hitreje. Je pa bolje vsako posebej, da gre v joto samo voda od fižola (vsa) in zelja (do primerne gostote), od krompirja pa ne. Del fižola in kormpirja zmečkam v pire, da je za zgostitev. V joto dam sol in lovorjev list. Zabelim z obilo čim bolj suhih ocvirkov.
Jota je primorska jed in ena najboljsih, pa tudi enostavnih Jedi. Kuham jo ze 40 let in je vsem odlicna, receptu pac domač, iz roda v rod.
Evo:
V lonec, napolnjen z vodo daš olupljen surov krompir, zrezan na kocke. Pustis, da se skuha do mehkega. Dodas fižol, jaz ga dam kar iz konzerve, sicer ga moras prej posebej skuhati. Na hitro pretlačiš krompir in malo fižola, ne vsega, ker kaksen koscek krompirja in fižol morata ostati cela. Dodas kislo zelje, klobaso ali slanino, karkoli svinjskega pač, ker na primorskem pravimo, da mora v joto “stopiti prašič” in kuhas, dokler ni zelje mehko. V ponvi posebej na masti ali olivnem olju preprazis cesen, narezan na kockice, dodas zlicko moke, malo paradižnikove mezge in to potem vlijes v lonec. Dodas sol, malo popra. Se malo pokuhas in pustis, da se ohladi. Pred jedjo joto spet segrejes, da zavre. Za joto je znacilno, da veckrat ko jo segrevas, boljsa je. Upam, da ti uspe!!!
Jaz jo naredim na ful čebule, pražim kar dolgo, da postane čisto mehka, nato vanjo vmešam žlico medu. Potem dodam kar precej česna, ki ga samo na kratko popražim, da ne zagreni. Nato dodam rahlo oprano zelje ali repo, fižol in lovor in zalijem z vodo.
Krompir posebej skuham samo napol, večino ga dam notri v koščkih, preostali del pa pretlačim, da z njim zgostim joto.
Dodam še malo dimljene in malo sladke paprike, sol in poper.
Kuham cca. uro in pol.
Po tvoje torej nihce od nas ne bi smel pripravljati mehiskih ali azijskih jedi, pa niti sarme ali cevapov in ne dunajskih zrezkov, pomfrija ali kruhovih cmokov. Pa vse to delamo, z lokalnimi prilagoditvami glede na razpolozljive sestavine in marsikaj skozi ustno izrocilo spremenjeno v primerjavi z originalom skoraj do nerazpoznavnosti. Zato ne vem, kaj je tako posebnega ravno na joti, za katero ima vsaka vas svoj recept.