Kako sta se spoznala
Dajmo našim samskim incelom razložit, kako smo se spoznali normalni ljudje. Pa napišite jm malce več kot samo, kje sta se spoznala.
Jaz sem svojega sedanjega partnerja spoznala v času covid19 pandemije, ko je bilo treba porabiti turistične vavčerje. Gorenjska regija. V hotelu sva se pakrat srečala in na koncu ugotovila, da prihajava iz istih koncev. Potem sva se dogovorila za srečanje v domačem kraju in se je tako začelo.
Kako pa sta se spoznala vidva?
opozarjam, moj recept ne bo dobro navodilo….
Razbila sem mu avto. Ne nalašč, jasno. Potem pa sem mu uredila popravilo, vmes je bil seveda brez prevoza in sem se iz slabe vesti ponudila, da ga peljem, kadar rabi prevoz.
No, pa je rabil prevoz. Potem pa kava, čvek… pa smo.
Zanimivo, da je čvek bil okoli tega, kako nobeden od naju ne išče nove zveze in kako uživama v svojem zlatem miru. In je bila stična točka.
monovka, 29.03.2025 ob 00:44
opozarjam, moj recept ne bo dobro navodilo….
Razbila sem mu avto. Ne nalašč, jasno. Potem pa sem mu uredila popravilo, vmes je bil seveda brez prevoza in sem se iz slabe vesti ponudila, da ga peljem, kadar rabi prevoz.
No, pa je rabil prevoz. Potem pa kava, čvek… pa smo.
Zanimivo, da je čvek bil okoli tega, kako nobeden od naju ne išče nove zveze in kako uživama v svojem zlatem miru. In je bila stična točka.
RAzbila sem mu avto. Zdej sta pa cela oba
Jaz vam pa upam potrditi, da ste se narobe spoznale :D. Dvomim, da je katera pomislila na to, da se človek ne odloči kar “s tem bom bila” iz neke kao “kemije” oz. saj načeloma nastane kemija, ampak ChatGpt trdi, da se zveza oblikuje na:
“Yeah, people love to say “chemistry is the key,” but what does that even mean? Most of the time, they’re talking about that instant spark, the excitement, the butterflies—basically, the Hollywood version of attraction. But real chemistry isn’t just about instant connection; it can also grow over time through shared experiences and deeper understanding.
If chasing and forced interactions feel stupid to you, then forget them. Instead, focus on putting yourself in environments where you actually feel comfortable—places where you can be yourself without forcing some “dating” mindset. That way, if chemistry happens, it happens naturally, without all the nonsense.”
Mogoče edino Anonimno712 ne, ker se je spoznavala, ostale pa ste se “1xspoznale”.
Pa mislim, da teorija pije nafto, ker vsak intelekt ima ponavadi probleme s situacijo, da ne čuti kemije, ker se nonstop srečujejo v neki umetni “igri”, ki nikamor ne pelje. Vsi, ki so se pa spoznavali dlje časa pa so prišli do ugotovitve, da je do “kemije” prišlo organsko skozi sproščeno druženje… Ampak ljudem se ne da družiti, pač pa iščejo instant rešitve in zaprte skupine… nimajo pa nobenih poglobljenih odnosov in potem pričakujejo “kemijski presežek” :-D.
Midva sva se spoznala v službi. Najprej mi sploh ni bil všeč, takrat je bil v odpovedanem roku in mu je management zelo nagajal, ker so ga hoteli obdržati, vzroka slabe volje in zajedljivosti nisem poznala , le da je tečen in da je bolje da se mu izognem. Vizuelno ga pa sploh nisem ocenjevala. Potem pa gre on v drugo službo, včasih smo se dobili na pijači, ker smo bili družba, ampak nič se ni zgodilo, jaz sem imela takrat eno kratko vezo z enim, ki se ni obnesla. Potem pa se čez pol leta srečava na zabavi in se prvič pogovarjava, samo midva. In tisti večer mene spreleti, faaaak, je to sploh možno, z njim se pa res ujemam. Resno ujemam, česa takega še nisem začutila, prav elektrika mi je šla čez telo. To ni bila zaljubljenost na prvi pogled, ampak dušna ugotovitev, da me nič ne moti pri njemu, da ni nobenih rdečih alarmov v glavi, da mi je pri njemu vse všeč. Takrat sem vedela da bova midva za vedno skupaj, to sem tako jasno začutila, nobenega dvoma. Veza je zelo hitro napredovala, oba sva bila resna, poštena drug do drugega, nisva imela scen, manipulacij, samo odprte karte in čisto srce, on je zvest, enostaven človek, s takim je lahko živeti. Zgradila sva dom, potem so prišli otroci, nobenih težav nisva imela, pri nama od začetka vse poteka gladko. Jaz sem bolj energična, temperamentna, on je bolj umirjen in me pomiri s svojo energijo. Imava enake poglede na življenje, vrednote, vse se pogovoriva in sva drug drugemu najpomembnejša. Z leti se mi zdi da sva še bolj povezana. Jaz mislim da obstajajo sorodne duše, ki se celo življenje podpiramo.
Born to die, 29.03.2025 ob 01:33
Jaz vam pa upam potrditi, da ste se narobe spoznale :D. Dvomim, da je katera pomislila na to, da se človek ne odloči kar “s tem bom bila” iz neke kao “kemije” oz. saj načeloma nastane kemija, ampak ChatGpt trdi, da se zveza oblikuje na:
“Yeah, people love to say “chemistry is the key,” but what does that even mean? Most of the time, they’re talking about that instant spark, the excitement, the butterflies—basically, the Hollywood version of attraction. But real chemistry isn’t just about instant connection; it can also grow over time through shared experiences and deeper understanding.
If chasing and forced interactions feel stupid to you, then forget them. Instead, focus on putting yourself in environments where you actually feel comfortable—places where you can be yourself without forcing some “dating” mindset. That way, if chemistry happens, it happens naturally, without all the nonsense.”
Mogoče edino Anonimno712 ne, ker se je spoznavala, ostale pa ste se “1xspoznale”.
Pa mislim, da teorija pije nafto, ker vsak intelekt ima ponavadi probleme s situacijo, da ne čuti kemije, ker se nonstop srečujejo v neki umetni “igri”, ki nikamor ne pelje. Vsi, ki so se pa spoznavali dlje časa pa so prišli do ugotovitve, da je do “kemije” prišlo organsko skozi sproščeno druženje… Ampak ljudem se ne da družiti, pač pa iščejo instant rešitve in zaprte skupine… nimajo pa nobenih poglobljenih odnosov in potem pričakujejo “kemijski presežek” :-D.
Napačno vrašanje si postavila mašini. Kako sta se spoznala, ne kako sta se spoznavala in ugotavljala, ali sta za skupaj.
Najprej se moraš srečati in spoznati, da se lahko začneš spoznavati.
Nihče ne govori o kemiji na prvi pogled.
Da pa rabiš ChatGPT za navodilo spoznavanja človeka, je pa zastrašujoče. A ni vsakemu jasno, da se za zvezo odločiš šele, ko človeka dovolj dobro poznaš? Se z njim dovolj časa družiš, izmenjuješ mnenja in stališča, da ugotoviš, ali sta za skupaj?
Logično je tudi, da si ne greš iskat partnerja v okolje, ki ti je tuje. Če ne maram nogometa, menda ne bom šla gledat za navijači na stadionu. Če ne maram pijancev, ne bom gledala tipov za šankom.
Je pa res, da je potrebno iskati v sebi primernem okolju. Pomeni, da moraš najprej poznati SEBE, da bi lahko spoznaval druge in vedel, kaj iščeš in kje boš uspešno vozil skozi življenje.
Študirala sva na isti fakulteti. On redno, jaz ob delu. Spoznala sva se preko skupnih prijateljev in sva bila precej časa samo znanca, potem prijatelja in na koncu par. Skupaj sva 15 let, brez hujših turbulenc, čeprav sva šla že čez marsikaj, od tega, da je on pri 32 letih premagal raka, do spoznanja, da ne bova imela več otrok, tako kot sva si želela, do moje prometne nesreče, po kateri me je čakalo doooolgo okrevanje, doma pa sva imela 1-letnico… vse sva skupaj prebrodila in trenutno je vse super. Brezvezne težave, s katerimi sva se včasih obremenjevala, za naju sploh niso več težave, ceniva en drugega in skupen čas, ki ga imava ter uživava na polno.
Jaz sem svojega prvega partnerja spoznala preko radia Salomon. Ob petkih zvečer je bila neka oddaja v katero so klical in povedal kaj iščeš in sem klicala in natančno opisala kaksnega moškega iščem. In to sem dobila.Skupaj sva bila 10 let.
Drugega partnerja, s katerim sem 17 let, pa sem spoznala na portalu Kupid. Oba sva iskala sex, dobila pa dolgo vezo.
Preko portala ona-on sva začela z dopisovanjem. Najprej bolj površno, kmalu pa sva se drug drugemu predstavila tudi iz najbolj senčnih plati duše. Čutilo se je prijetno biti viden in slišan, razumljen. Skorajda erotično privlačno. Ko sva se spoznala v živo, je teklo na podoben način. Lahko sva bila eden ob drugem brez mask in brez pretvarjanja. In je presneto dobro delo. Tako sva se začela dobivati pogosteje in odnos se je poglabljal in prerasel v nek občutek povezanosti, ki se je zdela smiselna, izpolnjujoča. Lahko sva se smejala lastnim pomanjkljivostim, se podpirala v trenutkih žalosti, nelagodja, uživala na izletih ali med rjuhami in se eden ob drugemu počutila sproščeno. Nekega točnega trenutka, kdaj je odnos prerasel v zvezo nimava. Se mi zdi, da sva počasi, korak za korakom dosegla zbližanje.
Jaz sem svojo bivšo spoznal v študentskih letih. Takrat smo jedli na študentske bone, ki so bili takrat še v fizični obliki. Ona jih je prodajala v Rožni Dolini, zato sva se videvala, dokler nisem zbral poguma. Sedaj pa sem že 13 let samski – avtorica bi mi rekla incel, zato je ta tema namenjena tudi meni.
Jaz razumem, da nekoga po nekem naključju videvaš in na neki točki narediš korak naprej. Ne razumem pa, da greš nekam smučat in ker te je nekdo povabil na čaj, se začneš videvati. Tudi ne razumem, da greš na koncert na Dunaj, tam srečaš Slovenca, ki je lahko iz čisto druge regije in se kar začneš videvati. Ali pa da greš na neko zabavo, tam te nekdo prosi za ples in se potem z njim kar začneš videvati. Kako iz nekega enkratnega, spontanega srečanja pridete na srečevanje? A vas tip kar vpraša “Bi se še kdaj dobila?” Ali vam kar direktno reče: “Tako si mi všeč, rad bi te še kdaj videl.” Ta del mi ni jasen. Če ste že temo zame odprli, pa še razložite.
en incel, 29.03.2025 ob 20:16
Jaz sem svojo bivšo spoznal v študentskih letih. Takrat smo jedli na študentske bone, ki so bili takrat še v fizični obliki. Ona jih je prodajala v Rožni Dolini, zato sva se videvala, dokler nisem zbral poguma. Sedaj pa sem že 13 let samski – avtorica bi mi rekla incel, zato je ta tema namenjena tudi meni.
Jaz razumem, da nekoga po nekem naključju videvaš in na neki točki narediš korak naprej. Ne razumem pa, da greš nekam smučat in ker te je nekdo povabil na čaj, se začneš videvati. Tudi ne razumem, da greš na koncert na Dunaj, tam srečaš Slovenca, ki je lahko iz čisto druge regije in se kar začneš videvati. Ali pa da greš na neko zabavo, tam te nekdo prosi za ples in se potem z njim kar začneš videvati. Kako iz nekega enkratnega, spontanega srečanja pridete na srečevanje? A vas tip kar vpraša “Bi se še kdaj dobila?” Ali vam kar direktno reče: “Tako si mi všeč, rad bi te še kdaj videl.” Ta del mi ni jasen. Če ste že temo zame odprli, pa še razložite.
Gisele Budchen je moža spoznala ko je otroka vozila na karate. Počasi sta postala prijatelja, nato ljubimca in par. Moja sodelavka je partnerja spoznala v živalskem vrtu, na otroških igralih. Stala sta blizu, začela sta se pogovarjati, bila sta si zanimiva, kliknila sta se na Facebooku, tako da sta imela kontakt. Nato pa naprej. Danes sta par. Ven za eno , od moža prijateljevo bivšo ženo, ki je spoznala novega na letališču. Splet usode, dogodkov, ljudje si izmenjajo vsaj kontakt na Facebooku ali celo telefon, če si toliko zaupajo , nato pa če je kemija in prava energija , steče naprej. Ali pa se ustavi na prvem zmenku.
Najbolj zanimivo pa je to, da so me ženske iz tega foruma še prejšnji teden prepričevale, kako je treba spoznavati v živo, imeti neke hobije in ne vem kaj. Sedaj pa te iste ženske pišejo, da so tipa našle na Ona-on, SČ, Kupidu, celo preko radia. Ena je tako neposredna, da prizna, da je iskala sex. Ko pa sem jaz pisal, da iščem kaj resnega, dolgotrajnega, pa “ne, ne, to pa ne gre tako, treba se je najprej družiti in osebo spoznati”.
Vprašaš če bi se mogoče še kdaj dobila oz. če si lahko kontakte izmenjata. Jasno. Kako pa naj bi šlo drugače? Kaj pa se lahko zgodi če vprašaš? Bo rekla ne? Prav. Potem boš na istem kot si bil pred tem. Lahko pa reče da To jasno ne pomeni da sta sedaj par. Ampak se pa lahko potem dogovorita za zmenek in tako naprej. Jasno traja da nekoga spoznaš. Ampak treba je nekje začet. Če noben ne vpraša za kontakt….pač do tega ne bo prišlo.