Jaz se pa vprašam, le kje so vse te ljubice, ki čakajo na poročene moške?

Pozno zvečer sem na dojkah zavohal cigaretni dim. Začela je s sklicevanjem, da službi nekateri kadijo ampak modrc in obleka nista smrdela po cigaretah. Svetoval sem ji, naj se odseli, ponudil sem ji prevoz. Odločno, napadalno je zanikala moje ugotovitve ampak vseeno je šla umit oprsje. Ni hotela oditi. Ohladil sem se, odpovedal radostim in čez par let sem se navadil novega življenja. Iskal sem drugo, a opazovala me je in mi s tem onemogočala ustrezne stike, saj mi je grozila, da me bo nagnala iz bivališča, če kaj opazi.

Imava dva otroka. Ko sem ju vozil po dejavnostih je točno vedela kje me ne bo. Na živce sem ji šel. V vezo sem vlagal kar sem le lahko. A morate vedeti, da se lahko še tako trudite se je partner odločil, da je drugje trava bolj zelena. Hodila sva na terapije in predelovala prevaro. Žal ni šlo. Meni se je kot partnerka zagabila. Drugje se je razdajala, doma sem bil na suhem. Ločil sem se. Ni mi žal. Žal mi je le za lepa leta katera sem vrgel stran. Žal mi je tudi, ker nisem našel druge. A v letih okrog 40 je izbira manjša. Vsako desetletje manjša.

Pri nas je bilo kar tezko. Predvsem meni ko sem varal (ce temu sploh lahko recemo varanje). Ona je rekla, da se bo popravila in se je zame borila kot levinja. Ni se veliko popravila. Ampak vseeno sem ji delno oprostil. Zadnja leta se imava res vrhunsko. Moj libido je tudi malo padel in sedaj se veliko zabavava skupaj. Res se imava dobro. Seksa pa ni na predtek. Na sreco me ona seksualno ne privlaci noro. Tudi moj libido je svoje ze oddelal. Nekako cenim, da se je kljub vsemu tako trudila in borila zame.

To pa ne drzi. Moški imamo v 40tih najvecjo izbiro do sedaj. Le zavrnjen in dolgocasen ne biti. Uživaj zivljenje in podobno bos privlacil tudi ti. Jaz sem se mogel kar močno truditi, da nisem preveč žensk nase navlekel. Bila so obdobja, ko sem jih odganjal kakor sem vedel in znal. Pri tem sem bil super uspešen. Vendar je bila črna visoka. Ogromno truda, časa in energije sem v to vlagal.

Seveda je pri 40 izbira manjša, ker so tudi tvoje želje in tvoja identiteta izoblikovane. Ampak po drugi strani pa večja, ker bi pri 40 naj vedel, kaj želiš in česa ne in točno to zaznaš v človeku veliko hitreje, kot pri 20. Najti partnerja pri 40 sploh ni tako težko, morda zahteva le nekaj več prilagodljivosti.

Sva se trudila. Ampak na koncu ugotovila, da sva zapravila še dodatnih 5 let. Na koncu sva se vseeno razšla. Izgubljenega zaupanja več ni mogoče povrniti, razbit odnos ni nikoli več enak. Ugotovila sem, da uspe ohranit zvezo po prevari le tistim, ki se niso nikoli zares ljubili, ampak so skupaj zaradi drugih koristi (materialnih, statusnih ipd). Takšni gredo lažje čez to. Ostalim ne gre. Lahko mine 10 let, pa se spet nekaj zgodi, nek trigger, pa je odnos spet povsem razbit. Da ne govorim o tem, da ljubosumje po prevari ni neosnovano, saj statistično gledano večina, ki je enkrat uspešno prevarala partnerja, prevaro prej ali slej ponovi.

Skratka, zelo malo možnosti imata, da vama uspe. Če meniš, da je vreden, poskusi, ampak razmisli pa le, kaj je bolje zate. Če mine sec10+ let pred vajinim dokončnim razhodom, boš imela res minimalne možnosti, da spoznaš pravo ljubezen.

Žal ti ne morem povedati nič vzpodbudnega. Tudi midva sva po terapiji in večletnem trudu ugotovila, da nikoli več ne bo enako. Zdaj, če sta že prej imela bolj hladen odnos in živela eden mimo drugega, bo mogoče celo šlo. Ampak v tem primeru te prevara že v startu ne bi preveč prizadela. Če si pod partnerstvo predstavljaš ljubezen, zaupanje in zanesljivost, pa bo težka. Praktično ne poznam primera, ko bi se par po prevari zares pobral. Znanko je partner varal, ko sta dobila prvega otroka. Vsi smo vedeli, le ona si je zatiskala oči. Dokler si jih ni mogla več. Seveda je bil, postavljen pred dejstvo, ves sladek, da se bo spremenil, da mu ona in otrok pomenita vse… mogoče se je par let celo res trudil. Celo poročila sta se vmes. Njegovo varanje je terjalo davek. Dobila je ginekološke težave, postala neplodna. Ona si je seveda zatiskala oči, njen možek že ni bil odgovoren za njene težave. Pi umetni oploditvi sta dobila še dvojčka. Zdaj ima reva 3 otroke z njim, on jo pa veselo vara dalje.

Zapomni si, da varanje pomeni, da ti nisi prava ljubezen tvojega partnerja. Pomeni, da te ne ljubi. S tabo je iz komoditete, ker je tako lažje, ker se mu ne da samemu skrbeti za otroke na morebitnih stikih, ker ne želi deliti premoženja in plačevati preživnine… Ne pa zaradi ljubezni. Druga stvar je, da če te je prevaral enkrat, te bo 99,999999% ponovno. Sploh, če je videl, da si mu oprostila.  Enkratna varanja so redka kot diamanti. Vsakič naslednjič je lažje. Res DOBRO premisli, ali mu dati še eno priložnost. Bi jo on tebi dal? Najverjetneje ne.

Iz izkušenj ti povem, da trud po prevari ne obrodi sadov. Partnerstvo takrat umre. Lahko ga še umetno vzdrzujes pri življenju par let, celo do konca življenja, ampak to več ni to. Nikoli. Forma lahko obstaja še naprej, ampak brez vsebine.

Kakor kje in kakor kdo.
Če ljubezni več ni, potem zveza obstaja le še na silo in iz napačnih razlogov. Dejstvo je, da te na človeku, ki ga nimaš rad, moti vse. Tistemu, ki ga imaš rad, lahko oprostiš marsikaj. Tudi prevaro, če ima ta človek s teboj toliko skupnega, da bi bila izguba tega človeka bolj boleča, kakor gola prevara.

Po prevari je lahko zveza celo boljša. Pa ne trdim, da je to recept za izboljševanje zvez. Seveda je najlepše, če vse teče gladko.  Le da v realnosti srečamo več problemov, kakor srečnih naključij. Je pa treba tudi s tem znati živeti.

Včasih kdo mora sprobati, kako je drugje, da bi znal ceniti, kar ima doma. Poznam nekaj primerov, ko so pari šele po prevari ugotovili, kako dobrega partnerja pravzaprav imajo. In se imeli še veliko raje, kot prej. Spomnim se kolega, ki je rekel, da se naveličaš voziti mercedesa in te zamika jugec. Moraš probat, da vidiš razliko in si kasneje zato lahko popolnoma predan do smrti. Sicer bi te pa preganjalo, kako neki bi pa bilo v jugecu… No, zdaj veš.

Prevara je marsikaj. Prevara je tudi, če ti je partner fizično zvest, poleg tebe pa sanja o drugih in te primerja z njimi, te morda celo vidi kot slabšo. Prevara je tudi laž, da te ima rad, če te v resnici nima.

Vsak ima svoje prioritete in vrednote. Komur je zvestoba edini ali najpoglavitnejši kriterij za zvezo, zagotovo ne bo hotel reševati zveze, v kateri je bil prevaran. Kdor pa vidi uspešno skupnost zaradi skupnih interesov, načina življenja, kompatibilne osebnosti in še tisočih razlogov, bo pa morda znal predelati prevaro, jo razumeti kot eno od preizkušenj in vseeno biti srečen. Popoln pa tako ali tako ni nihče.

Zakon po prevari SE NE OBDRŽI. Bolje,da gresta narazen, saj bo večno nezaupanje…

Zablbomivo, da vi svetovljani pod prevaro stejete izkljucno fizicno prevaro. Prevarane pa jocete glede izgube zaupanja. Ne odobravam prevar. Ampak fizicna prevara je najmanj boleca. Po njej je pa res najlazje iti narazen. Zelo pogosto pa je posameznik bil varan veliko huje in preden je fizicno prevaral. To so tihe prevare, ko vecinoma zenske molzete moskega (ne mislim za denar), v vezi pa sedite iz udobja in ne zato,da bi bilo tudi moskemu bolje z vami. Vazno je, da je vam tako dobro v vezi. Moški kot pogosto straight forward bitje, ko ima enkrat dovolj, fizično prevara. Vi pa pptem jocete kako ste uboge in izgubile zaupanje in ste boge prevarane. Vprašajte se koliko od vas je varalo ze prej moskega. Pa s tem ne mislim, da te seksale z drugim. Ste ga tlacile, dusile, bile popplnoma neuslišane glede njegovih zelj, smeri in potreb. Ppcasi ppmikale meje. Hkrati pa bi bile v vezi. Seveda ja..malo morgen. Le jaz jaz jaz. Ko pa si boga prevarana, pozabis na svoje prevare. NISTA SI BILA BLIZU. Ce bi si bila, te on ne bi prevaral, ali pa se huje, ce bi si bila, bi vedela, da on od tebe na nakem ppdrocju (ali na vseh) je nezadovoljen in predvsem ignoriran. Prepričan sem, da vecino od vas bi nasel v tem zapisu. Predvsem pa nikoli niste ljubile. Ker ce bi, bi se partner iz vase strani tudi pcutil ljubljen. Očitno se ni. Bil je prevaran, ker ste mu prodale obljube o ljubezni katere niste izpolnjevali. In sedaj ko je on seksal z drugo ste kao vi prevarane. On pa sploh ne….joj kam smo prisli… Jaz bi vas hitro spravil na svoje mesto!

Ah, draga moja. V teoriji je seveda vse mogoče, praksa pa kaže drugače. Profesionalno imam stike s partnerji v težavah in lahko potrdim, da se po prevari obdrži zveza bolj izjemoma. Vsaj kvalitetna. Tu gre za vzorce, ki jih tisti, ki je varal, težko preseže, zato se prevara pogosto ponovi. V prevaranem pa vselej vrta črviček dvoma. To je težko preprečiti. Zanimivo je tudi to, da so pogosto tisti, ki se odločijo ostati skupaj, že prej bolj razumsko jemali svoje partnerstvo. Nasprotno pa tiste “velike ljubezni”, partnerja, ki sta bila v odnos močno čustveno vpeta, težko gredo čez prevaro. Žal je pogosto tako, da sta redko oba partnerja enako pripravljena delati na odnosu, ko pride do prevare. Tisti, ki se na težave odziva s pobegom (prevaro), se pogosto kmalu neha truditi in spet je vse po starem.

Sveti duh

Naj te dopolnim. Enako velja za oba spola. Tudi moški znate grdo zavajati, biti sebični, brez vidnih korakov počasi in načrtno poniževati partnerke, se okoriščati z njimi in jim jemati veter pod krili.

Enako je varanje, če moški pozna samo svoj prav, ženska pa naj bo brez mnenja in naj le ubogljivo kima. Če moški ženski vsak dan z nasmeškom prišepne, da je trapa, da je brez njega nebogljena, potem pa še grda, postarana, nesposobna gospodinja, zanič mati…. Da ima same glupe kolegice in brezvezno žlahto…. Je točno enak tistemu, kar si ti zgoraj zapisal za ženske. Zajebant.
Prav tak odnos je tisto, kar veliko bolj boli in uničuje zvezo, kakor gola fizična prevara.

In se strinjam s teboj – fizična prevara je pravi nič v primerjavi s psihičnim dolgoletnim terorjem, ki ga marsikdo izvaja nad svojim partnerjem.
Ampak nekateri s tem živijo in jim je še vedno najbolj pomembno, da je partner obdržal gate na riti… blagor tistim, ki jim je to dovolj za srečo.

Se strinjam. Kjer ni obojestranske volje in truda, eden sam ne reši ničesar.

Seveda dvom ostane. Tudi pozabijo se stvari ne. Poglavitni razlog za občutek prevaranosti je ranjenost. Kdor zna in zmore rane zaceliti, kdor zna oprostiti, ta bo lahko šel naprej. Večina pa tega ne zmore. Zakaj? Ker so bili ranjeni v svoji vrednosti. Ker je omajana njihova samopodoba.
Bodimo si pošteni, nekdo s kompleksi ali vsaj slabo samopodobo bo slej ko prej stal pred naslednjim dvomom. Če ta ne bo na spolnem nivoju odnosa, bo pa nekje drugje. V vsakem primeru se bo zaradi nečesa čutil prevaranega, ogoljufanega ali prikrajšanega. Morda le za razumevanje, a tudi to je dovolj.

monovka, se strinjam s teboj. Vloge so lahko tudi obrnjene. V praksi pa najbolj pogosto niso in so ravno takšne kakor sem sam opisal. Glede fizične prevare pa je potrebno vedeti da to nikoli ne bi smel biti vzrok spora. Fizična prevara ni vzrok problema ampak le simptom. Vzrok pri tem je vedno isti in sicer pomanjkanje privlačnosti med dvema. Razlogi zakaj pa med njima ni več privlacnosti pa so lahko zelo različni.

No, točno tako. Razen -to je treba povedati- ko gre za bolezensko skakanje iz cveta na cvet. Imaš take, ki si zdravijo komplekse s tem, da osvajajo črtice. Jih pa ni pretirano veliko.

Nezadovoljiva spolnost je posledica neusklajenosti v paru. Kot praviš- razlogov je milijavžent. Imajo pa skupni imenovalec – napačne razloge za vstop v zvezo že v začetku.
Kar je pa seveda strašno težko priznati, je bolj lagodno kriviti druge, kakor se lotiti svojih pomanjkljivosti.

Vsi pač imamo zase slepo pego, pa tisto krasno navado, da vidimo lastne napake majcene in nepomembne, napake drugih pa gromozanske in usodne.

Saj je to vse človeško in normalno, le nikakor mi ne gre v glavo, zakaj si kljub temu jemljemo vso pravico soditi o drugih, če sami nismo popolni. Bomo morali odrasti, se mi zdi.