kako ste se poročili?
Tako bi se jaz poročila, vendar mož ni bil preveč navdušen…bilo nas je cca.20, po uradni ceremoniji smo odšli v eno fensi gostilno na kosilo, priznam, da sva se malo preseravala, ampak pri tako malem številu ljudi sva si to lahko privoščila, pri vsaki jedi drugo izbrano vino…v glavnem najbolj pomembno ob 10 zvečer sva bila že sama doma, otrok prespal pri babici, in občudovala poročne prstane in se smejala kot dve budali, kar nisva mogla verjeti, da sva to res naredila.
Poročila sva se v Zagrebu, moj je hrvat. Na enem uradu je bilo vse zakomplicirano, vse dokumente prevest, pa sva šla še na drug urad, se je pa dalo brez kakršnegakoli prevajanja. Datum sva dobila v manj kot mesecu. V soboto je bila poroka ob 16, potem pa večerja v restavraciji za 23 oseb.
Kmalu bo 1 leto poroke.
Na obredu in večerji sva imela 22 gostov – starše, brate in sestre in tri najboljše prijatelje.
Sicer že tako ni bilo pompa, a če bi ponavljala (sicer upam, da ne bo treba), bi zviznila nekam na dopust in to opravila bolj intimno.
Če bo tako naredila moja hči, jo bom podprla – poroka je zame vendarle intimna zadeva, kmečke ohceti s 300 povabljenimi, harmoniko in voditelji meni osebno niso všeč.
Uuuuuu, kje je že to. Priznam, svoje poroke se skoraj ne spomnim. Spomnim se pa, da sva z ženko šla iz ohceti prva domov. Sede, pri peči, sem oddremal eno uro in pol, nato pa šel v službo. Ja, eni smo včasih zares delali. In ni bilo panike, po 33. letih me še vedno prenaša.
In ja, poroka po mojem okusu bi bila hudo enostavna in skromna. Vendar se je bilo treba uklonit starševskim željam.
Čestitke! Predvsem pa verjetno brez bajnih vsot denarja, ko se mora cela ožja žlahta zakreditirat, da je ja poroka za javnost in sosede, svadba žur za svate, kot se šika, da ne bo zamer povabljencev za tista podvojena darila, a ne ? 😉 Čez dve leti pa ločitev. Tega je v Sloveniji, kukr čš.
Tapametni smo se ali pa se poročajo brez zapravljanja, raje v štalco sredstva kot pa v ceremonije vložijo, da hitro imajo pogoje za normalno in samostojno družinsko in zakonsko življenje.
Pred petimi leti sva se poročila v enem majhnem kraju, malo bolj svečano oblečena, brez šopka in riža. Moja hčerka je bila meni priča, njegova njemu in potem smo šli v en lokal na kosilo, kjer se nam je pridružila še druga hčerka s partnerjem. Vse skupaj nas je bilo 8.
Po kosilu smo šli k nama domov na torto in kavico in je bilo slavja konec.
Obema je to druga poroka in oba sva bolj diskretne sorte in so nama velike bučne poroke čisto mimo.