Kako to, da si kvazi-emancipiranke…

Me veseli:)

Mene tudi 🙂

Zgleden partner je življenjski uspeh. Če ti uspe ujeti dobro partijo, ti v službo sploh ni treba. :))))[/quote]

Antilopa, ne verjamem, da res tako razmišljaš.
Mislim … sploh si ne znam predstavljati, da bi morala pri dedcu fehtat denar za vsake najlonke.[/quote]
Če ga hočeš presenetit je res problem, drugač ti pa lahko on najlonke kupi, take z vzorčkom. Za drugo ti pa da pooblastilo in kartico 🙂

Sej ne vem, kaj se zdej tle pogovarjamo….a da je emancipiranka vsaka, ki
sama služi denar? Ne štekam.
Ker Pajki je zastavil čisto drugo vprašanje – češ, če ste sposobne poslovno,
kako, da nimate še tip top partnerja?
Jah – ene ga imajo, ene ga pa ne rabjo. Čist simpl. Zakaj točno bi sposobna
karieristka potrebovala moža? Ja, lahko ima enga za crkljat, za se stisniti zvećer,
takih na vsak žvižg priteče deset. Ko se ga naveliča, ga zamenja.
Ampak moža? Zakaj že?

Pajk je postavil vprašanje pod vplivom močnih čustev. Lepolaska ga je razpič…., ta zmeda je pa posledica tega. Kot ponavadi. 🙂

Ker gledaš samo na denar:) Pač en hodi v službo in prinese denar, drugi pa ima druge naloge in doprinese drugače (skrb za dom, otroke, karkoli pač, drugo je če doma leži ko klada in ne dela nič oz samo zapravlja kot prineska..). To se da čisto pretvoriti v protivrednost. Če pa sebe ne ceniš oz. ti je samo denar nekaj vreden, čas pa je brezplačen oz vse kar se postori, potem pa je bolje delati ja, da imaš občutek, da si nekaj DENARJA zaslužila in potem s tem plačati varuško, inštrukcije, perico, snažilko, šoferja:)[/quote]

Midva imava tako urejeno, da oba služiva denar in imava poleg tega še oba druge naloge.
Včasih pa samo leživa ko dve kladi :)))

Antilopa, ne verjamem, da res tako razmišljaš.
Mislim … sploh si ne znam predstavljati, da bi morala pri dedcu fehtat denar za vsake najlonke.[/quote]
Če ga hočeš presenetit je res problem, drugač ti pa lahko on najlonke kupi, take z vzorčkom. Za drugo ti pa da pooblastilo in kartico :)[/quote]

Ja samo enkrat se je zgodilo, da me je hotel presenetit z novo torbico. Jah, kaj naj rečem … res sem bila “presenečena”. Kaj tako grdega pa še ne … :)))) Tako da mi zdaj tudi najlonk ne kupi. Prav mi je :))))

Če z emancipacijo mislimo pozicije in odnose med spoloma, potem je zame emancipirana babetina tista, ki si ne prizadeva s spolnimi atributi blesavit in manipulirat descev. Emancipirana baba je bolj ali manj aseksualna, torej taka, ki ne potrebuje descev kot sredstev za dosego kakršnihkoli ciljev, katere lahko aktivira samo z razkazovanjem oziroma ponujanjem svojih genitalij in telesnih izboklin ali namigovanjem na njih. Emancipiranka descev ne rabi v nobenem pogledu in ji v vsakodnevnih stikih z njimi ni treba poudarjati nekakšne (bleferske) ženskosti. Tiste, ki si namišljeno vrednost obračunavajo po stopnjah poželjivosti za fehtarje, zdaleč niso emancipirane. Samopodoba jim je odvisna od količin sline, ki se fehtarjem cedi z gobcev za njimi.

Whatever, jaz si pamet o odnosih pustim deliti samo še od ljudi, ki imajo na tem področju kaj pokazati. Ljudje z družinim lajfom, po možnosti srečnim in otroki. Ne pa da ti tam neka kvazi-emancipirana kura, ki sama živi, drži pridigo o čustvovanju, pa o vezi. Smešno no.

Spider, v poslovnem svetu veljajo drugačna pravila igre,kot v partnerstvu.
Emancipirani in egoistični ljudje so zato lahko poslovno uspešni. Ne moreš pa s takšnim načinom ustvariti ljubečega družinskega okolja.

Seveda ne moreš s poslovno logiko ustvariti ljubečega družinskega okolja. Do otrok moraš biti ustrezno popustljiv, približno tako kot do sicer dobrega delavca, ki sem in tja malo zamudi na delo, ker je prejšnjo noč prežural.
Kar se pa žene tiče pa popustljivost ne zadošča. Prisotna mora biti še izdatna mera prismuknjenosti in slepote. Slab sluh je tudi nepogrešljiv reševalec zakona in družine.
:))))))))

igzekli,po dilgem čsu te lahko,všečkam 🙂

času*