Mnogi, ki na internetu zasledijo, da prisegam na samozaložništvo in da sem izdala že več knjig(8) sama, me poiščejo min sprašujejo, kako, kje, kdaj, zakaj, na kakšen način, itd.
Odgovor objavljam še tukaj:
=============.
Osnovne stvari, ki jih mora imeti vsak samozaložnik:

*odprt TRR kot samostojna pravna oseba. Priporočam obliko k.d. (komanditna družba), kjer ni nobenih nepotrebnih vsakomesečnih odhodkov na račun različnih dajatev)
*vsaj cca 5000 evrov
*dobrega lektorja
*oblikovalca ali ilustratorja
*osebo, ki bo knjigo tudi ‘računalniško postavil in oblikoval
*tiskarja
*nekaj pred-bralcev, ki bodo napisano ocenili in podali kolikor toliko kritično in realno mnenje
*veliko dobrih živcev in poguma
*precej vez in poznanstev, da pridete do tistih, ki bi o knjigi, ko že zagledal luč sveta, govorili in pisali v medijih
*organizirati mrežo predstavitev po Sloveniji, ni nujno, da ravno po knjižnicah

Kaj mene osebno vleče v samozaložništvo?? Verjetno strast. Sla. Adrenalin. Užitek. Ne vem, ne znam opredeliti. Predvsem pa to počnem zaradi mačehovskega odnosa uradnih inštitucij (Društva pisateljev, različnih inštitucij, ki financirajo izdajanje knjig, velikih založb)do samozaložnikov, ki so kot ”neznani in neuveljavljeni” podcenjeni, pogosto celo na poniževalen način.
Medklic:v zdajšnjem času, ko se na vse gleda le skozi denar, kvaliteta napisanega sploh ni pomembna, oziroma je v drugem planu. Kar po domače povedano pomeni: lahko napišete izjemno literarno delo, a bo pred vami definitivno imel prednost tisti, ki je že ”znan in priljubljen”, četudi napiše en pofl in šit obenem. (kakšna starleta in podobno)
Moje knjige za otroke, na primer, dobivajo nagrade tudi v tujini, a ker sem ”Gospa Nihče”, ena ‘ nebodigatreba ”Samozaložnica”, se o tem ne govori.
Piko na B., mi je, recimo, strašno dobro ocenil Denis Poniž, njegovi oceni na rob moram dodati, da se ne poznava in da je svojo oceno podal na podlagi napisanega. Kar se mi zdi sila pomembno. Vendar je knjiga ”zrak”, ker kot samozaložnica nimam denarja, da bi nekomu ali nekoga plačala(??), da bi o knjigi izvedela tudi širša javnost.

Prav tako nastane velik problem, ko želim svoje knjige predstaviti po knjižnicah ali podobnih ustanovah, kjer organizirajo literarne večere. Prodreti v te kroge- to pa je več kot umetnost!! RAZEN, SEVEDA, TAM, KJER ME ŽE POZNAJO IN VEDO, DA NA MOJIH VEČERIH ŠE NIKOLI NI BILO DOLGČAS.

Knjigo, torej (to se je dogajalo tudi ob nagrajenih), najprej pošljem v branje. Pojasnim, da z menoj ne bodo imeli stroškov, zmeraj poskrbim še za kakšno glasbeno točko(sama financiram), mislim tudi, da znam motivirati občinstvo (običajno se izkaže, da je temu res tako), a ne bodi vrag: naletim na odpor, zavrnitve, češ, KDO PA STE VI, KI SE DRZNETE TRKATI NA NAŠA VRATA?!?ŠE NIKOLI NISMO SLIŠALI ZA VAS.

Seveda niso, za božjo voljo, v Novi, Lady in podobnih revijah ne razkazujem svojih lepih nog in gole riti, kritiki moje knjige ”izgubijo”, ker sem pač le ”nek XY s kmetov”, oziroma, za to, da bi o knjigi kaj napisali, nimam denarja, da bi plačala. Ne družim se s ustrezno pomembnimi ljudmi, ne hodim na prireditve, kjer bi me prepoznali. Samo pišem.

Pa da ne bi mislili, da nikogar ne poznam! Seveda marsikoga poznam. A mi je poniževalno fehtat, ej, Polde, a bi bil ti karakter, pa tisto, kar si meni razlagal o moji knjigi, ki si jo prebral, tudi javno zapiši! Ne, tega ne bi naredila, ker mi je odvratno!

Zadnja knjiga, ŽENSKE, o kateri pa gre zaradi aktualne tematike glas o tem, da je dobra, na srečo od ust do ust, prav zato doživlja malo več uspeha. Če ne drugega, poskrbeti bo treba za drugi ponatis, plačilni roki so (ob 45- 50 % ) cca 90 dni.

Ob tem pa moram na vsak način omeniti stres, ki sem ga doživela ob izidu te knjige, ko sem morala vse stroške plačati TAKOJ. V bistvu PREJ preden sem knjigo sploh dobila v roke- in videla, kakšna je! Da ne bom krivična- gospod iz firme, ki mi je knjigo prvič natisnil, je (glede na to, da me pozna in glede na to, da sem – do takrat, pozneje NIKOLI več, k njemu pripeljala mnoge, ki so želeli tiskati svojo knjigo)je nejevoljno pristal, da mu plačam ”šele” čez 3 dni.
Ob tem moram reči, da me je ta groba zahteva v stilu” daj denar, drugače ne bo knjig” precej osebno prizadela, zato sem za ponatis poiskala drugega, in ko sem se v drugo dogovarjala o roku plačila, so me začudeno pogledali in rekli:”Ja, tako kot je normalno. V 30 dneh.”
Tako da pazite, zelo pazite, pod kakšnimi plačilnimi pogoji boste tiskali knjigo!!
Da o tem, da je ta- ”prvi”- obdržal nekaj knjig ”Žensk”, pa tudi slikanice ”Borovničja princeska”, ki se je tiskala na začetku letošnjega leta in jo trži sam, od tega, kar proda, pa vse obdrži zase, raje ne govorim.
Da ne bo pomote: ne gre mi za denar, pri meni gre v vsakem primeru, najprej in predvsem za ODNOS.
Pa bo kdo vprašal, zakaj sem (v sklopu samozaložništva) želela povedati (izpovedati) tudi to, slednje?
Preprosto zato, ker VEM, da vas je precej, ki razmišljate o knjigi, pa vas želim pripraviti na to, d a boste vedeli, po kakšni trnovi poti se bo treba podati.
Seveda- prav NIČ ne odtehta zanosa in sreče, ko knjigo – natisnjeno- držimo v roki. In smo srečni, zadovoljni, veseli. A v to srečo pade nemalo pelina, žal, pa je potrebno računati tudi nanj, da vas dogodki, ki spremljajo izdajo neke knjige, ne spravijo na kolena.

Pa da nadaljujem: izdati knjigo v samozaložbi zna biti tudi tvegano dejanje. Letos, na primer, se je kar nekaj knjižnic odločilo, da od samozaložnikov knjig ne bodo kupovali.
Do sedaj sem izdala že osem knjig- vse v samozaložbi, od teh so bile tri- otroške- nagrajene: ena je postala najboljša samozaložniška knjiga leta v Sloveniji, dva sta dobili drugo, oziroma tretjo nagrado na literarnem natečaju v Avstriji. Pa sem še živa in zdrava.
Torej- tudi vi- LE POGUMNO!!

Zakaj svoje tekste tako nerada dam iz rok? Zato, ker mi strašno veliko pomenijo, ker je v vsaki zapisani besedi skritega nemalo truda, odpovedovanja- tudi finančnega. Kot samozaložnica pa avtorske pravice obdržim, kar mi je zelo pomembno.

Danes je knjigo zelo težko prodajati. Morda tudi zato, ker več Slovencev knjige piše kot pa jih prebira? Kdo ve. Tudi literarni večeri, kamor pogosto zahajam, imajo vedno manj obiskovalcev. Zakaj? Zanimivo bi bilo poiskati odgovore.

Ne mine teden, da ne bi dobila na mail ponudbo na novo rojene ”hitre založbe”, ki ponuja usluge za ”poceni, kvalitetno in ugodno tiskanje”. Verjetno se tisti, ki stojijo v ozadju, zavedajo, da so tisti, ki s srcem in dušo pišejo, istočasno bolj slabi ekonomisti in se jih da mimogrede peljati žejne čez vodo.

Samozaložniki so še, za povrhu, dodatno hendikepirani. Nihče jim ne stoji ob strani, kakšno negotovo in sramežljivo promocijo jim delajo le bližnji znanci, pa še ti to počnejo ”bolj tako”, (niso strokovnjaki)ker se pogosto dogaja, da knjige sploh prebrali niso, zlasti še, če promovirajo kakšno pesniško zbirko.
Danes lahko nekdo napiše briljantno knjigo, a jo izda v samozaložbi, za to briljantnost živ krst ne izve.

Nekdo drug pa lahko napiše nekaj, kar ni niti vredno pozornosti, a ga bodo dobesedno razgrabili, to pa zato, ker se bodo za avtorja zavzeli: tržniki in mediji- od resnih, do rumenih.
Ljudje pa smo že tako obsedeni s potrošništvom, da nekaj kupimo le v primeru, če nam to ”ukaže” reklama ali razvpit članek v kakšni reviji.

In sedaj ključno: kako nastaja knjiga v samozaložbi?

Naporno.
Ko je enkrat tekst napisan, je potrebno imeti nekaj ”bralcev”, ki se v napisano poglobijo in povedo svoje kritične misli. Ti bralci so zlata vredni.
Potem si moramo vzeti čas in svoje pisanje vnovič- vsaj desetkrat- prebrati. Z upoštevanjem ali neupoštevanjem drugih mnenj.
Nato pride na vrsto lektor, pa oblikovalec zunanje podobe knjige, pa izbira tiskarja, itd. itd.
Kdo bo, eventuelno, knjigo prodajal? Bo za to svoje delo zahteval več kot 50 %? Če prodajalcu pustimo ”le” 50 % smo lahko že srečni.

In – nenazadnje?
Kdo našo knjigo kupi zato, ker jo želi prebrati in kdo jo kupi zaradi solidarnosti?
Kdo glas o knjigi širi naprej? Kdo jo prebere in- odloži for ever?
Knjiga, v kateri je vtkane veliko ljubezni je pogosto deležna mačehovskega odnosa.
Ker vem, kako to boli, kot urednica kulture na lokalnem radiu Sora naredim vse, da mlade avtorje predstavim, jim ponudim ”pet minut”, da javnosti povedo o svojem napisanem delu.
Pa še moja izkušnja- za ilustracijo, da ne bo kdo rekel, da govorim na pamet: svojo zadnjo knjigo (Ženske) sem poslala, na primer, na 5 uredništev različnih kulturnih rubrik naših osrednjih časopisov in revij. Smešno- za zjokat- ko sem po mesecu poklicala, če jim je bila knjiga všeč, so mi povedali, da je niso niti videli.
Vsaj za eno osebo lahko mirno rečem, da ji to verjamem.
Skratka, hotela sem le reči, da je samozaložništvo garaško delo, polno marsičesa, kar včasih tudi boli.

Že dlje časa močno razmišljam o ustanovitvi društva samozaložnikov, da bi- združeni- ohranjali svojo avtonomnost, obenem pa bi imeli vsaj nekakšno moralno podporo, ki bi pomagala, da brez večjih prask preskočimo najresnejše ovire pri izdajanju knjig.
Pa še to: če bo imel kdorkoli kakršnokoli vprašanje, lahko pomagam.
Moj mail: [email protected]
LP
Milena

Pozdravljena gospa Milena !
Najlepša vam hvala v imenu vseh, ki pišemo in razmišljamo o izdaji knjige v samozaložbi, na kratko in jedrnato ste predstavila vse čeri s katerimi se srečujejo avtorji samozaložniki. Neko moji kolegici, ki hodiva k istemu literarnemu krožki je lokalna skupnost financirala izdajo pesniške zbirke, po funkciji, ki jo opravljam sem videla račun založbe, moram še povedati, da je avtorica sama tudi oblikovala in opremila zbirko in jo pripravila za tisk, pa še ovitek, ki je bil zelo lep in tematski spremenili, njen honorar je znašal 400 € Bruto, zbirka je izšla v običajni nakladi, že na predstavitvi je bila skoraj razgrabjena, čena za izvod 18 €, ostalo pa si lahko lkar sami izračunate.
Vaša ideja o ustanovitvi društva samozaložnikov je vredna vse pohvale, veliko uspeha vam želim pri njeni realizaciji, mogoče bom nekega dne zbrala toliko korajže ( beri denarja ), da sem bom tudi sama odločila za vašo pot.

Milena, hvala, ker si povedala in se izpostavila v imenu mnogih.
Članstvo v društvu samozaložnikov pa takoj podpišem!

lahko pa se – za začetek- spoznamo in pokramljamo.
nekaj bližnjih srečanj v knjižnicah:

Žiri- 2 7. oktobra ob 19.00h
MURSKA SOBOTA ..3. november ob 18.00h
IDRIJA…10. november ob 18.00h

Vse slovenske knjižnice pa imajo tudi mojo knjigo Ženske (in tudi vse ostale, namenjene otrokom), lahko jo preberete, močno upam, da vam bo všeč.
mm

Pozdravljena gospa Milena in vsi knjižnji molji !
Najprej se opravičujem za vse “tiskarske škrate” pri mojem prejšnjem oglašanju.Včeraj sem skočila v knjižnico in si sposodila vašo knjigo Ženske, pred desetimi minutami sem prebrala zadnjo stran. Zgodbe na začetku me niso najbolj pritegnile, kar ne morem trditi za vse ostale, res so dobre, dotaknile so se me, vsaka na svoj način, priporočila vas bom vsem mojim znankam in kolegicam v krožku kreativnega pisanja.
Napisati in izdati knjigo zgodb, ki obsega več kot 400 strani je v našem prostoru pogumno dejanje.
Čestitke in uspešno pot med bralce

Založba BoMa

Založba BoMa je nova založba. Ustanovili smo jo decembra 2014. Ob ustanovitvi smo si zastavili cilj postati založba s poudarkom na leposlovni in strokovni literaturi. Temu bomo prilagodili naš knjižni program.
Zanimajo nas življenjske teme za otroke in odrasle. Preizkusiti se želimo na vseh področjih, za katera ocenjujemo, da smo jim kos.

Naše področje izdajanja je:
Leposlovje za otroke: slikanice, pesniške zbirke, gledališke igre in romani.
Leposlovje za odrasle: pesniške zbirke, eseji, dramski prizori in romani.
Strokovna literatura: strokovne in znanstvene monografije, učbeniki in priročniki.

Knjige izdajamo v elektronski in klasični verziji, v broširani in/ali trdi vezavi.
Naklada: najmanj 100 izvodov.
Imamo svojega oblikovalca, lektorja in distributerja.

Želimo biti založba, ki izdaja knjige za vsakogar. Pred seboj imamo bralca, ki želi knjigo kupiti in jo tudi prebrati, zato mora biti temu tudi cenovno primerna. Marketinški pristop temelji na kakovosti opravljenega dela, predvsem pa na finančno sprejemljivi in ugodni knjigi.
.
Mag. Bojan Macuh
Direktor in odgovorni urednik

Lektoriranje in izobraževanje Bojan Macuh s. p.
Stara ulica 9
9000 Murska Sobota

Prodaja in uredništvo:

GSM: 041 526 206
E-poštni naslov: [email protected]

Nismo zavezanci za DDV.

ZA AVTORJE

1 Pošljite jezikovno pregledano knjigo na e-naslov: [email protected]
kot priponko v rtf formatu.
2 Napišite kratek povzetek vsebine z opisom konkretnih dogodkov in razpletom, če gre za roman (400 besed).
3 Dodajte kratek opis svojega dosedanjega literarnega opusa (ne zgolj vpogled v cobiss).
4 Ne pošiljajte fotografij, predlogov za naslovnice ipd. To oblikujemo sami.
5 Velikost črk 11 – 12, pisava arial.
6 POMNITE: brez presledkov med vrsticami, brez oblikovanj naslovov, poglavij, glave, noge … Pošljite le eno datoteko.
7 Upoštevali bomo samo besedila, ki ste jih poslali zgolj naši založbi.
8 V poslani pošti potrdite, da ste seznanjeni z vsebino, ki jo imate pred seboj.

ODGOVOR boste prejeli najpozneje v mesecu dni, predvidoma pa v štirinajstih dneh.
Na nepopolne maile ne odgovarjamo.