Kako vidite introverete in kako ekstroverte?

Presenetilo me je, da marsikdo vidi introverte kot vzvišene, samovšečne, ker se pač ne pogovarjajo, ne žurajo z ljudmi. Resnica pa je, vsaj pri meni, taka, da imam močno tremo, da me je strah pred ljudmi, da se ne upam izpostavljat. Pa ja, ni mi prijetno, če sem v centru pozornosti, ne maram trušča okrog sebe.

Hja, ekstroverte pa vidim jaz različno. Pri enih imam občutek, da hočejo za vsako biti ta glavni, da ne upoštevajo drugih. Pogosto so mi preglasni, ker ne pustijo drugih do besede, ne upoštevajo čustev drugih, silijo druge v žuranje.

Če pa je ekstrovert malce bolj umirejen, v smislu, da ni vedno v centru, da tudi drugim pusti do besede, se pa rad smeji, je zgovoren, taki so mi pa ok.

Vsak je sam sebi in sam zase tak kot je in se s tem sploh ne ukvarjam!

Res ne razumem ljudi, sama imam toliko dela s sabo, da se enostavno niti nimam casa, niti se mi da, se z drugimi ukvarjat kaksni so.

pri meni je zanimivo da sem močen ekstrovert (to se itak ve ) ampak zelo zelo dobre odnose imam z introverti. Zelo so mi blizu in zelo se dobro ujamemo. To pa zato,ker sem v resnici,v sebi introvertirana. Ne znam razložit..

Se umirijo tudi ekstroverti z leti. No vsaj jaz sem se. Pa ne vem, če nisem pravzaprav vsa leta bila introvert, zaradi življenjskega stila, dela, izkušenj in preizkušenj pa bila primorana k temu izpostavljanju in zgradila nek lik, v katerega sem po potrebi skočila.

Tole zdaj mi stokrat bolj odgovarja kot vse tisto prej. Umirjeno, zelo ozek krog ljudi, spokoj, duševni mir .. postajam prav drugi človek. Imam končno čas zase, zato se lahko posvečam odkrivanju tega dela sebe, ki je bolj plašen, umirjen, krotek.. se mi zdi, da sem to ves čas podzavestno iskala, a ni šlo drugače. Ta ženstvena energija, zen in čuječnost v enem.

Obstaja tudi “tretji” tip: ambivert, ki je v bistvu oboje.

Wooow. Zdaj mi odpiraš en nov svet. Sploh nisem vedela za tole, hvala.

Ni za kaj

Ne ločujem ljudi na ekstroverte in introverte. Družim se s tistimi, ki so mi v redu, s katerimi se razumemo, nam obojestransko paše se dobivati, debatirati, družiti, z ostalimi, s katerimi se ne ujamem, pa pač ne. Zavedam pa se, da me drugi ljudi vidijo popolnoma drugače, kot se sama – to je normalno. Če se recimo o nekem človeku v družbi načne pogovor, se hitro vidi, da so mnenja o njem lahko zelo različna, ker ima vsak od nas svoj pogled.

Pomemben je značaj človeka, ljudje se ne ločujemo tako strogo razmejitveno na ekstroverte in introverte, da bi to bili 2 kategoriji ljudi, ena plat je pač pri nekom dominanta, kar pa ne pomeni, da druge ni.