Prosim, tiste, ki psov ali pa morda otrok ne marate se vzdržite komentarjev.
Resnično bi rada potegnila iz tega klepeta z vami nekaj uporabnega.

Hvala za razumevanje.

Naša zgodba;
Naš kužek je star 6 let in je en zelo prijazen, razigran in družaben kuža, ki pa odkar imamo otroka, po moje, kar fino trpi v naši družbi. Naša deklica je stara 2 leti in je zelo prijazen otrok, prej umirjen kot razigran. Problem pa nastane v tem, da ta naša punca kužka sploh ne čuti, kot našega člana, prijatelja. Ima ga za….ne bom rekla igračo, bolj za nekaj “kar ne čuti”. Ne tepe ga, včasih ga povleče za rep no, samo ne da in ne da mu miru. Nenehno mu je za petami, mu teži, ga podi, se z njim igra s punčkami,…pes nima 5 min miru. Včasih pomislim…ja kako pa bo, ko bo ko bo prišel še kak bratec ali sestrica??
Ves čas jo vključujem v nego kužka, z mano mu pripravlja hrano, z mano ga boža, sprehaja…nič ne pomaga. Tudi če sm jezna nanjo, čez 5 min je isto. Otroka tepla ne bom, me pa včasih tako pojezi…ne gre ne zlepa, ne zgrda…v bistvu je kužku še najlepše, če sedi na balkonu ali, če je na vrtu…kar pa tudi ne gre zmeraj.

Kako naj se tega lotimo?

Uh, ne znam ti pomagati.
Moja oba otroka sta zrasla s psom; pes je star 13 let. Tamala (3 leta) ga sicer tudi kdaj za uho potegne ali ga “natepe, ker ni priden”….hahahah, toda , se lepo razumeta.
Mogoče pa je tvoj otrok ljubosumen na psa!? To je lahko velik problem.

Po moje imata oba ogromno pozornosti. Mislim, da ni v tem problem.

Verjamem.
jaz opažam, kadar malce preveč pocrkljam psa, da je mala takrta vedno bolj “kruta” do njega. Dobesedno ljubosumna.

Poskusite ji razložiti, da psu ni všeč, če se ves čas vtikuje vanj, razložite ji, da psa boli, če ga cuka, tako kot boli njo, pokažite pa ji tudi načine pravilnega igranja s psom.

2 letni otrok tega ne razume. V tem je največji problem.

Kar lepo zlepa in potrpežljivo še naprej 🙂 Deklica je še majhna in pri tej starosti je zelo malo otrok, ki začutijo žival. Če so lepo vzgojeni, vedo, da se kužka ne tepe, da mora jesti in piti, iti na sprehod, itd., to je pa ponavadi tudi vse. Ni vse v vzgoji, nekaj je tudi prirojeno. Jaz imam 3 otroke. Starejša (12) letnica ima izreden čut za živali, ampak ga dolgo časa ni imela. Ona bi pomagala vsaki muci, kužku, ptičku, … Kar dobi za žepnino, da za brezdome muce – kupuje jim hrano, že 2x je opazila izgubljena kužka in sama poklicala 112 :-)…. Stari mami je predlagala, naj da muco sterilizirati, da ne bo mladičkov, ker je že tako preveč ubogih muc.
Naš 6 letni fantič je pa njeno popolno nasprotje. Ve, da so živali čuteča bitja, da mora biti do njih nežen in prijazen in tudi je. Čeprav sprva ni bil, je muce in psa vlekel za ušesa in rep ali celo rahlo brcnil. Sedaj tega že lep čas ne počne več, celo mravlje ne pohodi, če je vidi, čeprav ga na to nisem nikoli opozarjala :)). Ampak našega kužka in muce vseeno ne čuti kot družinskega člana. Ga enostavno ne zanimata in dvomim, da bi sploh opazil, če ju nekega dne ne bi bilo več. Seveda me to žalosti, ampak ga ne silim, da se mora z njima igrati, ali karkoli. On ima najraje svoje knjigice in igračke. Tudi prav, samo da je priden fant.
Potem najmlajša, 3 letnica – huh, to je pa tako nežno in občutljivo bitje, da je joj. Ona bi pa 24 ur na dan samo živali božala in klepetala z njimi 🙂 Pa ves čas mi nosi mačjo in pasjo hrano, da jim morava dati jesti. Takoj opazi, kadar imajo prazno posodico, kadar hoče kuža ven, … zelo je pozorna do njih. In verjetno bo takšna tudi ostala. Upam :-))

Imam pa sorodnico, deklico, ki živi na kmetiji. Že od malega je bila prisotna na kolinah, z dedkom je hodila na lov, … in kadar je prišla k nam na obisk, nas je vedno spraševala, kdaj bomo zaklali psa in mačke. “Te mačke bi jst vse poklala” je govorila in kar tresla se je zraven. Še ko so otroci gledali risanke, je ona ves čas spraševala, kdaj se bo kakšno žival zaklalo ali ustrelilo … Pa smo ji skušali razložiti, da se živali ne sme ubijati kar tako, iz užitka in da so naše muce in naš kuža, naši ljubljenčki, ne živali za zakol. Pa ji ni bilo nič jasno. Takrat je bila stara 6 let.
Danes, kot 9 letnica, je pa povsem drugo dekletce. Tako nežna in občutljiva je postala. Ko smo šli ven in našega kužka pustili doma, se je razjokala, ker je tako žalostno gledal za nami, ko smo odhajali.

Tako da ni nekega recepta ali pravil, kako se tega lotiti. Vzgojo lahko otroku vcepimo, čustev pa ne. In nikoli ne smemo otroka siliti, da mora nekaj ali nekoga imeti rad. S tem bi dosegli ravno nasproten učinek.

Ti lahko otroka naučiš, vzgojiš, da bo žival spoštoval, jo ne tepel ipd…ne moreš pa ga naučit, da bi jo imel rad, če je nima.
Saj mu ni bratec, sestrica, oče ali mati…za člane družin jih štejemo starejši, potem pa pomešamo te reči…
To je isto kot biti jezen na nekoga ki ti je všeč, on pa te ne šmirgla.
Prej ko se s tem sprijazniš, bolje.
Živalca seveda to čuti in se umakne…narava je pametna, mi pa hočemo po svoje…pusti stat, če ne gre, ne gre.

Drugo pa je, da o tem piši ko bo otrok dozorel, ne pa pri dveh letih….še stokrat se ti lahko obrne do takrat…ali pa gre še na slabše.

Mi imamo tri otroke, dve psici, vsako drugo leto leglo, pa eno sterilizirano muco, dva papagajčka in ribe. Skoraj pravilo je, da otroci do četrtega leta (ali pa kakšno leto prej), nimajo pravega odnosa do živali. Sedaj moja dvo in pol letna hči z veseljem pelje z dolgo vrvico mirnejšo psičko na sprehod, rada jima zjutraj da jesti, ne more pa razumeti, da se živali ne brca, ne vleče za ne vem kaj vse, ne jaha itd. Kadar psicama preveč teži, umaknemo psici v njuno sobo – se mi zdi tudi do psic fer, da imajo svoj mir.

Obvezno prepreči, da hčerka počenja to psu. Ne pusti ju sama, nenehno jo opozarjaj, naj ne nadleguje psa. Če ne boš naučila to hčerke, se bo sčasoma samo stopnjevalo.

Problem bo nastal, ko bo psu enkrat prekipelo, in ji bo lahko kaj naredil. Ni nujno, da jo bo huje poškodoval, lahko jo samo udari z zobmi v nos, ali malo bolj močno stisnil z zobmi.

Če pes neprestano beži od nje, to točno pomeni, da bi rad mir. Nekateri psi pretrpijo veliko, preden napadejo oz. se ubranijo. Včasih se lahko pes počuti slabo, pa zaradi tega napade, če ga otrok povleče za rep, čeprav ga je do takrat že 20x potegnil, pa se ni zgodilo nič.

Enkrat je en družinski pes napadel otroka, ker ga je le-ta prijel za spolovilo. Otrok je skoraj umrl.