Kako začnete dan?
No, pri nas je luksus, ko sine spi v svojem gajtrčku, redek. Tako da ati zleze nazaj med žive nemarno zgodaj, nekje med 5.15 in 5,30, brez kave, s sadjem za zajtrk, pa seveda brez seksa (vsaj kolikor se mene tiče! khm!) Bili so časi, ja, ko smo za dobro jutro seksali, bili, pa so minili. Nobeden od treh pogojev ni izpolnjen: ni prostora, časa in – volje.
Z Žužijem se vrneva med žive med 7. in 8. uro (hvala Bogu in državi za skrajšan delavnik za mame!!), bolje rečeno Žuži vrne mene med žive. Če ne bi bilo njega, bi včasih spala do šihta, tam do kakih 13h. Jutro je polno njegovega božanja, pa lubčkanja, pa mami moja-moja, dokler me ornk ne čofne in mi (verjetno že v ta deseto!) ne zatuli na uh: “Mamiiiiiiiiiiii, meka piu! Meeeeeeeeeeeeeeekaaaaa piuuuuuuuuuu, sem jeku!! Astan no!” Seveda odcopotam po mleko, nato se med cucljanjem še malo stisnem k sinu, dokler me ne deložira; “Dost! Astat, mami, astat. Zobke mijat, jujat, abečt (zadnje čase je vse na A!), pa fuštek (fruštek-lep gorenjski izraz za zajtrk!) papat!” Če vprašaš, kaj pa bi za “fuštek”, je odgovor nespremenljivo isti: “Kuha pa majmejado!” No, ko je sinov želodček poln, pride tudi mami do svojega kofeta, pokličeva atija, če je živ in zdrav vslužbi, nato pa sine že tečnari. “Mamiiiiii, pidi, geva pa-pa. ” Včasih predlaga “Geva tjgovino kupit meeeeekooo, pa kuuuuuuh, pa jaaaaaaboka, pa banaaaaane, pa mesija, mami, mesija!!!!” Zadnje čase so tudi “gatke” fiksno na spiku 😮 Druge dne pa odločno ukaže “Geva avto pela-pala. Papa geva, mami, pa-pa!” In to pomeni, da se greva potepat. Ob 11h gre mulo nazaj spat, jaz kuhat, okoli pol tretje pa padam v avto in letim na šiht. Vrnem se okoli 21h, bmes sine obdela še očeta (hah!), nato sledi obvezne pol ure za moža in ženo, ki se običajno kar raztegne na uro in več.
Če je delovnik, potem dan začnemo z budilko, po ene parih snuzih gremo po mladež, da imamo še malo družinskega crkljanja v taveliki postelji, potem pa bezljamo, da smo s samo polurno zuamudo na delovnih mestih, kjer pride kava, pokukec na forum pa ful gas.
Za vikend pa vstajamo na “mamiiii, sem žeeee” (beri: pridi rito obrisat) ali “mami, a je že Živžav”. In potem (običajno res mami) obriše rito in/ali prižge Živžav, nakar se še malo privije k možičku in mu pomaga gledat pod kožo. Ko se midva spraviva v vertikalo pa imamo tazaresen zajtrk. Ker čez teden ne zajtrkujemo, imamo čez vikend bolj kraljevske zajtrke (ene tri jedi), da nadoknadimo. :-)))
Za nemoten jutranji spanec je seveda nujno že vnaprej (beri zvečer) pripraviti vsa oblačila ter nekaj malega za popit in pojest za podmladek. Hvala bogu za samostojne otroke!
Mene moj soncek zbudi ob pol sestih po novem s cebljanjem, ki je vedno bolj glasnejsi, dokler se mati ne zbudi…potem ga vzamem se malo k sebi v posteljo, ker sem se cisto zalimana….no to mali s pridom izkoristi in me zacne vlect za lase, dokler me vsaj priblizno ne zbudi…potem pa si skuham kavo in tako za dobro jutro spijeva, jaz kavo mali svoj mlecni obrok…pol pa s crkljanjem do onemoglosti v nov dan :))))
04.30 Mijav – en maček (Muri) hoče not, sedi na okenski polici in gleda ko tup, kdo ga bo spustil noter 🙂
gric, gric (maček se hrani) in spet mijav – prvi maček gre ven, 3 minute kasneje se prikaže Maca in se zgodba ponovi.
04.45 Tup, eno dete se zvali med naju z možem (če je sreča, sicer pritaca že prej) smo ga odvadili jemat s sabo igrače, ker sva sicer z možem spala med avtomobilčki in plišastimi medvedi 🙂
05.00 Driiiii in Hoooopa … se zamaje postelja in možiček je v fazi vstajanja, gre si skuhat kofe, se koncentrira (ej, sem enkrat v žaru ljubezni vstala, da bi skupaj uživala v zgodnjem jutru. nak, samo na svojo prebavo misli, nima veze z ljubavjo)
05.45 “Lubica, še 15 minut maš” in Tresk – možiček gre na svoje jutranje laufanje, jaz s sebe spravim noge, ki so ravno prilezle nekje za vrat in se obrnem na levi bok …
06.15 Tresk – jaz ugotovim, da sem seveda 15 minut dlje ležala kot je bilo treba 🙂 in je možiček že nazaj s laufa (jupi, ga vsaj v tej temi ni povozil noben tovornjak :)))) in še preden se vrhovni poglavar prikaže skozi vrata letim na sekret, ker sicer ne dobim kopalnice 20 minut 🙂
06.40 Škrip škrip – moj najljubpi jutranji zvok, možiček kuha sebi drugo portcijo kave, meni milostno :))) odstopi tri kaplje :)))
06.50 Mami, čohat! – Eno malo bitjece v najini postelji kaže znake življenja in mati se mora razdati do zadnjega atoma – čohanje, prebujanje, crkljanje …
06.55 ugotovimo, da smo pozni
07.00 smo napol oblečeni in ugotavljamo, da smo odločno prepozno
07.05 če je sreča smo že pri čevljih
07.12 in pol minute – mož pravi, kako sva z malim počasna
07.15 z malim sediva v avtu, pripravljena na odhod – glej ga vraga moj mož še vedno nekaj brklja v hiši — midva pozna, ha!
07.20 greeeeeemo!
Odkar imamo z malim sklenjem dogovor o čohanju, vstajamo brez težav. sem ga vprašala, zakaj zjutraj noče vstat in kaj bi lahko naredila, da bi bilo lažje in da se ne bi kregali – pa je rekel, da ga zjutraj zebe in da me je pogrešal ponoči…. no, pa se čohamo …
T.