Vedno mi ke slo na jok ce sem bila zalostna ali razburjena

Kaj naj naredim da mi ne bi slo na jok

Vse me hitro prizadene

Ima kdo kak nasvet

Kako zadrzati jok

Jaz sem včasih na vsak kriv prst jokala. Bolj nisem hotela, bolj so mi solze tekle. No, sedaj me le redkokatera stvar spravi v jok. Mogoče to pride z leti, kaj pa vem.

Sama Opažam isto. Pri meni je razlika le ta, da sem srednjih let in me sedaj vse prizadene. V mlajših letih se mi to ni dogajalo.

Zakaj bi zatirala čustva? Nekateri bi dali vse na svetu, da bi lahko sploh kaj čutili. Čustva so zdrava, prav tako izražanje le-teh. Zatiranje pa lahko škodljivo. Predvsem se poskusi pomiriti tako, da razmisliš, zakaj te nekaj tako vznemiri? Če te nekdo razjezi, zakaj te to jezi? Ko razčistiš s seboj in ugotoviš kaj so tvoji trigerji, da 99% ljudi je mentalno tako na psu, da svoje slave lastnosti projecirajo nate, (ker se pustiš sprovocirati) boš manj trpela, saj boš dojela da nisi problem ti in tvoja občutljivost, ampak zblojena družba, ki se ne zdravi. No, ob normalnih ljudeh ti ne bo treba jokati, se razburjati, nihče ne bo namerno pritiskal na tvoje rdeče gumbe…zberi take okoli sebe, druge odjebeš in pošlješ v 3pm zelo na glas, prvič ko ti stopijo na živc in boš imela mir. Včasih se tudi dama mora pregrešiti za mir v duši, čeprav smo vzgojene drugače

Točno to.

SIcer si pa lahko ponosna na svoje čutenje, res ne vem zakaj bi skrivala solze. Če pridejo pač pridejo, takšna si. Samo ponosa ti manjka, to je vse.

OMG, kakšne pa ti klatiš?! Kaj se oglašaš, če ne veš, kako je to?!

Avtorica zate pa nimam nasveta. Ja, z leti se to malo zmanjša, še vedno pa je prisotno. Enostavno je tako, da smo eni taki, drugi pa bolj brezčutni, oz. manj kažejo čustva. Je nerodno, ampak ljudje okoli tebe se navadijo. Če je sila, vzemi en Helex.

Zato ker npr. v slizbi zraven strank/sedelavcev se ravno nemores jokat te bi vsi gledali ce je vse okej z tabo

Služba, kjer si žalostna in razdražena je očitno toksična zate in telo ti jasno nakazuje, da moraš bodisi postaviti zdrave meje, ali oditi od tam, kjer se ne čutiš sprejeto in spoštovano. Danes, ko so plače skoraj izenačene povsod, je najbolj pomemben dejavnik bližina službe pa dobri odnosi. Tako imaš več časa zase in prideš v službo dobre volje, spočita. Če te pa konstantno nekdo čustveno izčrpava, boš zbolela. Ali se nauči postaviti meje, to naredi in ostani tam. Ali iščeš sebi bolj primerno okolje. Nisi drevo s koreninami, da ne moreš nikamor. Dejmo.

Pa sem sama tako čustvena kot malo kdo na tem planetu, verjemi. Ampak to je dar, zaklad, ne pa prekletstvo. Jaz to cenim kot poslanstvo in izkoriščam v svoj prid, da zacelim svet tako kot samo jaz znam. Da pomagam drugim. Da zdravim ranjene. Sem se pa morala naučiti postaviti zdrave meje in se nadgraditi, zato da me ne bi skurilo in uničilo, ker ljudje nimajo meje pri črpanju tuje energije. Zato jo moraš postaviti ti in to JE v tvojih rokah.

Meni so čustveni ljudje všeč.

napij se ga rajši do nezavesti.

Občutke in čustva moramo znati nadzorovati. To ne pomeni, da jih po nepotrebnem zadržujemo, ampak da se naučimo imeti nadzor nad njimi in ne planemo v jok ob vsaki malenkosti ali glasno jokamo tri ure, ker nas je nekaj užalostilo. To počnejo otroci, ki še ne znajo kontrolirati svojih čustev, odrasli pa se moramo naučiti funkcionirati drugače – ne glede na to, kaj počnejo drugi okrog nas, ali nas izzivajo, morda žalijo. Treba se je naučiti, kako to prenesti. To ne pomeni, da kar sprejemamo take situacije in se pustimo ponižati, temveč da namesto joka izberemo asertiven odnos.

Avtorica, moji hčerki je pomagalo ravno to, da se je naučila namesto joka izraziti drugače. Torej ko jo je nekaj tako sfrustiralo, da je padla v jok, smo jo mnogo let tolažili, jo objemali, jo poslušali. Ampak to je trajalo in trajalo, enostavno ni znala odnehati, ko je enkrat zapadla v svoja čustva, zato smo začeli postopati drugače. Spodbujali smo jo, da izrazi svoje občutke z besedami in pove, kaj ji ni bilo všeč. Postopoma se je navadila, da v takih situacijah najprej skoraj plane v jok, že vidiš solzice, ki se začnejo nabirati v očeh, potem pa namesto tega odločno pove, kaj jo moti. Torej še vedno izrazi svoje občutke, ampak na bolj konstruktiven način. Mogoče bi tudi ti lahko poskusila kaj podobnega? Da namesto joka poskusiš povedati, kaj te je zmotilo, prizadelo, kakšni so tvoji občutki?

Sicer obstajajo toksična okolja, iz katerih je nujno pobegniti, obstajajo pa tudi ljudje, ki se jim vsako okolje zdi toksično, ker so enostavno tako občutljivi, da ne prenesejo nobene kritike, nobene bolj ostre besede, nobene šale, nobene malo bolj stresne situacije … Službeno okolje je velikokrat takšno, pa zato še ni nujno toksično. Če nas šef malo bolj ostro opozori na napako, ki smo jo storili, ni ravno primerno, da planemo v jok, se zapremo na wc in nas ni iz njega nekaj ur, ampak moramo kritiko znati sprejeti na primeren način. Morda nas še vedno prizadene, morda se zaradi nje zjokamo doma med štirimi stenami, morda po službi na kavi o tem potožimo najboljši prijateljici, zagotovo pa moramo znati v tistem trenutku zadržati jok. Če kritika ni upravičena, pa se moramo znati postaviti zase in to povedati.

Odpornost na frustracije je nekaj, kar se da zgraditi in naučiti. Dokazano je, da so ljudje, ki so bolj odporni in  na frustracije, bolj uspešni, ker jih stvari ne vržejo iz tira tako zlahka. Biti čustven je čisto v redu, ampak je pa treba tudi znati nadzirati svoja čustva in avtorica sprašuje ravno o tem, kako jih kontrolirati.

Aha, nisem sploh pomislil na službena okolja – moja napaka. Se pa strinjam z zgoraj zapisanim.

Se strinjam. Težko je, če ne dojameš zakaj ljudje to počnejo v prvi vrsti. Zakaj so nesramni, žaljivi, zakaj kričijo, žalijo, konstantno kritizirajo… Morda je res, da občutljivi ljudje prej zajočejo, a to ne pomeni, da je takšno obnašanje sprejemljivo in dopustno. Tudi do tistih na videz bolj “močnih” ne. Takšno obnašanje škodi vsem in ni produktivno. Prav je, da se na napake med delom opozori, vendar obstajajo načini in načini kako. Dober vodja, nadrejeni ne kriči in ne zmerja, dobri sodelavci ne nadlegujejo drugih vsakodnevno, bullyjajo ipd. Vse ima svojo mejo in odrasli dobro vemo kje je. Tisti, ki te meje ne pozna, ima težave. Upam si trditi, da kdor jasno izrazi čustva je najbolj močna oseba v prostoru, četudi je to skozi jok. Jok je znak poguma, ne šibkosti. Da si upaš pred vsemi razgaliti kar čutiš in ne teptati sebe zaradi drugih ni šibko dejanje. Terja veliko moči in poguma. To zatiranje čustev pa lepo vidimo kako se kaže pri fantkih, ki zrastejo v nasilne moške, copate, v glavnem za njih slabe odrasle, ki so vajeni požirati, četudi velikokrat po krivem. Jok je ventil, sproščanje nakopičenih čustev. Torej se zadeve morajo ponavljati ali kopičiti v več okoljih, da tako izbruhnejo za “malenkost” oz so kaplja čez rob. Koliko kdo tolerira zelo varira in če ima nekdo že doma dovolj prenašanja in mora biti tiho, mu pa udari ven ali v službi ali družbi.. Kar seveda ni v redu. V prvi vrsti da ta oseba toliko trpi in ne izraža sebe, ne razčisti z vsako pijavko posebej, pa potem trpijo še druga področja v življenju. Druga težava, sodeč po sebi in svojih izkušnjah je, da smo občutljive osebe ponavadi tiho, ker ne želimo drugega prizadeti, s tem ko izrazimo svoje mnenje. Torej ta začaran krog, ker je tebe nekdo prizadel, veš kako si se počutil, ne želiš tega nikomur storiti. Dokler ne dojameš, da ni tako. Asertivna komunikacija ni enako temu, kar zgoraj navajam kot škodljivo. Škodljivi so toksični ljudje, njihovi izpadi in večkratno ponavljanje določenih vzorcev, dejanj, nadlegovanje. Tu je treba jasno postaviti mejo in se odstraniti. Ne glede na vse. Ker bully se ne bo spremenil. Prenašanje takega v službi ali doma pa te bo pripeljalo do zdravstvenih težav. Ni vredno.

Niso problem kritike, nestrinjanje, ampak način komunikacije, ki je nespoštljiv, posmehljiv, gaslighting, manipulacije, nagging. Tu je pa odhod edina rešitev. In ja, čustvene in občutljive osebe so zelo pogosto idelane žrtve takih osebkov. Saj so tudi drugi, a ne v tolikšni meri. Če tebi enkrat šef naredi kaj takega in se mu ti zoperstaviš, ugovarjaš, poveš svoje je eno, če te pa ima “na piki” in te konstantno buzerira bi se pa tudi tebi na zdravju poznalo. Zato vsako občutljivo osebo večkrat spomnem, naj zbere 3 sekunde poguma in pošlje v 3pm takoj vsakega, ki si drzne tako zlovešče komunicirati z njo/njim, pa ne bo več. Včasih moraš tudi koga za vrat pa na steno pribit, da je mir. Največji buzeratorji so tudi največje reve in hitro potegnejo prpo ko se jim samo zoperstaviš. Svojo integriteto in svoje dostojanstvo moraš braniti z vsemi sredstvi. Od situacije do situacije je pa odvisno kaj uporabiš. Z nekaterimi gre zelo lepo z lepo besedo, z drugimi malo bolj na grobo, s primitivci pa samo primitivno. Če želiš mir. Če ne zmoreš, je pa bolje da se odstraniš.

Bistveno je, da vi neobčutljivi razumete, da je nam tudi takih buzeratorjev žal na koncu dneva.. in tu vsa logika z “zadrži solze” pogrne. Morda so solze še zadnja obrambna varovalka preden komu zavijemo vrat. Ker toliko prenesemo in potrpimo. Ena dobra misel je krožila po spletu, ki pravi “Bog daj mi potrpljenje, ker če mi daš moč, jih bom vse pobil” in se mi zdi, da ta zelo natančno opiše občutek tik preden solza pade.

Moja mama je tudi to imela, tam okoli časa mene. Kriv prst in že je bila v solzah. Si moral prav pazit, kaj si ji rekel. Kakšne par let je to trajalo, potem pa naenkrat ne več in je bila spet kot prej, ko jo je le redo kaj pripeljalo do joka.

Wau. Kot da si ti jaz. Hvala ti za zapis.

Menopavza in nosečnost, pms,… So hormonsko pogojeni taki izpadi. Potem so pa HSP oz visoko občutljive osebe, ki doživljamo svet zelo intenzivno. Na potenco bi rekli. Kar zna biti svojevrstna, izredna izkušnja, če se naučiš pravilno ravnati in zaščititi. Preberite si kakšno knjigo ali dober članek na to temo. Ponavadi so empati tudi HSP. Dvojni odmerek doze. In solz Ampak solze sreče, radosti so pa tudi nekaj, kar nekdo, ki ni tak, težko doživi tako intenzivno. Ali ljubezen. Tam se nam pa zares odpelje..

Zdaj ali je to dobro ali slabo naj vsak zase oceni. Jaz, če potegnem črto, sem v tem življenju definitivno zmagala.