Kako pa ugotoviš kakšna je moka, ki jo meljejo pred tvojimi očmi?
Če sam svoje žito prineseš ok, ampak za žito, ki je tam in ti ga meljejo, pa čeprav pred očmi, ti pa noben ne garantira kakšno je, ne moreš preverit, ni šans.
Največji problem so ravno polnozrnate moke, ker te res rabijo dobro hrambo, ali pa močne fungicide.
[/quote]

Mlinar ve, da bo lagal vsakemu le enkrat. Kako pa ima certifikat za moko, če ga zrnje nima?
In kako so, celo stoletja, lahko dobro, odlično, shranjevali naši predniki?
Saj ljudje nismo od včeraj in celo niti ne brez znanja!
Pa tudi to vemo, da je bila včasih pšenica naša avtohtona, ki jo je telo in z njim naša dnk poznala, brez, da bi telo imelo probleme z njo.
Danes je ni več, EU direktiva, naj se vsa avtohtona hrana spremeni.
Ter način gojenja. Umetna gnojila, fungi in herbicidi, so povzročitelji, da niti že rastlina normalno ne funkcionira. Kako bo naše telo?

Če kje še je kakšna kašča naše stare pšenice, je zlata vredna.
Vsa ostala semena vseh domačih sort od zelenjave, sadja, grmičevja, enako.
Čemu se ljudje gremo zelemenjavo?
Menjamo seme in rastline starih, avtohtonih sort? Da bomo mogoče preživeli, celo samooskrbno, v tej nori norišnici pod imenom uniči vse, kar je za ljudi dobro, koristno in zdravo!
Kje so naše sorte psov? Goveda? Koz? Drobnice? Kur?
Aja, sploh jih nismo imeli… Kot, da jih naši predniki niso skrbno gojili in žlahtnili dolga desettisočletja! Kot so plemenitili svoj, naš rod!
Ah, saj ni res, v te kraje smo prinoreli kot barbari šele v 6.stoletju tega štetja…
Čeprav v isti sapi ti butli, ki se grejo zgodovinarje, tulijo, da je bila situla iz Vač, kjer je geos, središče Slovenije, tja zakopana že vsaj 1k let prej…
Pa, kaže, da smo Brižinske spomenike že tudi kar s seboj prinesli…
V borih parih stoletjih smo iz barbarov postali že visoko pismeni in kar center tega dela Evrope. Smo fenomen. Kaj čmo.
Uni ruknjenci tam zgoraj celo verjamejo svojim lažem.

Da se vrnemo na temo, vso zadevo lahko najbolje povedo na Biotehniški fakulteti in njihovem inštitutu.
Ter krompirjevo zgodbo. Korompirja ne smemo pozabit. Ta nas reši lakote. Iz njega se tudi kruh peče.