Ati mi je med kregom rekel , da upa , da bom dobila nekoč tipa , ki me bo fejst pretepel.

Hudičevo jezen? Tak ati, ki ne želi nikdar položiti roke nate in ne zagovarja nobenega fizičnega nasilja, čeprav bi si pa ti včasih za svoj dolg gobec skoraj prislužila batine? Ljudje v afektu marsikaj izgovorimo, kar nam je kasneje žal in si tega pravzaprav ne želimo, ampak kadar smo obupani nad situacijo, pač priletijo čudne stvari iz naših ust. Tudi odrasli delamo celo življenje napake, in to je zagotovo ena izmed njih.

Gre za izjavo nekoga, ki se počuti nemočnega, zavrnjenega, neslišanega. Verjetno občuti mešanico strahu in žalosti, ker se boji za tvojo prihodnjost, izgublja nadzor nad tvojo potjo in  se počuti krivega zaradi občutka, da je kot starš zavozil.

Vsa ta čustva izvirajo iz potreb, ki jih ne čuti kot zadovoljene. Od potrebe, da je slišan in upoštevan, vse do potrebe, da zavaruje in ustvari prvae pogoje zate, svojega otroka.

Nekje na njegovi poti je izgubil to kapaciteto prepoznavanja povezav med lastnimi čustvi in potrebami. Kot mlad fantič najbrž ni smel kazati strahu in žalosti in se je naučil ti dve čustvi nadomestiti z jezo. Vendar pa je ta jeza ostala potlačena, močno kontrolirana, saj se kot otrok ni mogel konfrontirati s starši, od katerih je bil življenjsko odvisen.

Povzeto: gre za človeka, ki ga ob soočenju s strahovi, žalostjo, krivdo in nemočjo ta čustva preplavijo in je navajen, da se iz takšne situacije izvleče s pasivno agresijo (škodoželjnostjo). Če gre za osamljen pojav, potem se lahko morda poskusiš pogovoriti z njim, kako je to vplivalo nate in skupaj razrešita ta konflikt.

Če pa gre za ponavljajoč se vzorec, bi morda bilo dobro, da si poiščeš terapevtsko pomoč, da se sama naučiš bolj sdravih povezav med potrebami, čustvi in izražanjem.

Odvisno, za kaj se gre.

Nekatere ženske znate zelo izzivati.

In namesto, da bi poslušale argumente, se začnete prepirati in potem pride do ločitve.

Pogosto berem, kako smo moški potem črne ovce, ženske, sebe pa ne opazite.

To  ni oče, to je kreten! S hčerko se tako ne pogovarjamo! On je padel na odnosih.Treba je prešteti do deset, včasih malo več in reči –  in to z resnim obrazom in strogim glasom : Naj ti najprej delajo možgani, nato pa jezik!  Otroke je treba naučiti spoštljive komunikacije in če je sam ne premoreš , je ne moreš zahtevati od drugih!

In obratno tudi velja! Imate samo moški prave argumente?

Ga razumem zakaj je to rekel.