Moji otroci so stai med 7 in 12, pa ni problemov z znamkami oblačil. Rajši kam gremo in se dobro imamo.

Tudi meni se znamke oblačil ne zdijo pomembne, sem povedala na začetku, mi je pa všeč, če so otroci lepo in predvsem zanimivo oblečeni. Če so že simpatični, zakaj ne bi bili še lepi :))

Ej, se strinjam, katki sem hotela povedat, da ni neizbežno nujno, da malo večji otroci težijo z znamkami. Odvisno, koliko drugi vplivajo nanje, ne? Se da ubežat. Upam, da bo še dolgo tako pri nas.

Ma saj jaz se z vama strinjam. Tudi jaz sem hotela povedati, da biti lepo in usklajeno oblečen še ne pomeni, da si nor na znamke. Samo sem zraven še povedala, da mi je pa pri drugih tudi za to vseeno.

Tako kot ti, s tem, da ne dajemo gor špangic za vrtec.

Trenirko ima v vrtcu oblečeno 1-krat na teden, ker je to željo izrazila vzgojiteljica—na dan, ki je namenjen športu.

Na barve pa vedno pazim. Pravzaprav si deklica sama izbira oblačila, včasih me samo prosi za kakšno manjšo pomoč.

Pri nas pa gresta velikokrat v vrtec ravno v trenerkah. Hčerka seveda take na malo zvončka, kakšno majčko zraven in to je to. Zakaj? Ker se sama v podobnih hlačah počutim udobneje kot v kavbojkah, ker se mi zdi manj komplikacij pri oblačenju in slačenju (wc, spanje…).

In – še dobro, da smo si različni. Saj če bi bili vsi enako oblečeni, bi bilo pa res malce dolgčas :))

Ups, očitno so moji otroci edini, ki včasih hodijo “namaškarani” okoli ;))) Beri: zelena majčka in rdeče hlače od trenirke :)))))))

Največkrat športno, primerno za svobodno igro na prostem.
Medtem, ko se naša poja po drevesih in plezalih, nekaj lepo odetih deklic pridno sedi na klopcah – ker so lepe in ker se ne smejo umazati.
Vsak po svoje.