hahaha, ja šur. Pa sploh da ne govorim o tistih turbogovejih bebcih v stilu Kdo bo tebi zizike majal in podobna nasilja nad glasbo.

enkrat so samo bosanci poslušali njihovo govedino – narodno zabavno bosansko, zdaj to delajo tudi mladi slovenci – narodnozabavno slovensko musko.

Ko si napisala, da preziraš glasbo te vrste….prezirati glasbo je itak skrajno umobolno. Katerekoli vrste glasbo. Glasba je vendar univerzalen jezik. Drago dekle, še nisi slišalo za kombinacijo BFM&Slak (upam, da tam nekje zgoraj uživa ob kozarcu cvička in prešerno razteza meh)?
Vse kar se meni zgodi z muziko je, da je pač ne poslušam, ker mi ni všeč. Poslušam pa Slaka, Modrijane, Avsenika, Slapove…in sem po tvoje umsko prizadeta, kajne.
Širina ti manjka. Nekateri jo z leti pridobijo, nekateri pač ne. Živi in pusti živeti!

DVOJINA JE ZAKON!

glista oz. boštjan oz. osmica, a moraš težit s tem?

Glista je odgovor na vprasanje avtorice – taksna vrsta ljudi poslusa govejo musko.

http://www.youtube.com/watch?v=r7gFNaGYEs8

res.

tujci so to slovensko “kao govejo glasbo-po avtorici” zelo obrajtali in spoštovali.

Veliko teh drugih, potem uživa v glasbi tujih narodov. Ki pa ima vse karakteristike slovenske narodnozabavne. Le da je v drugem jeziku in v melosu nekega drugega naroda. Uživajo v dalmatinskih, v grških, španskih, bosanskih, srbskih…. ki so samo njihova verzija narodnozabavnih. Preprosta melodija, ki gre takoj v uho, silno preprosta besedila…
Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da smo Slovenci eden redkih narodov na svetu, ki se vedno in povsod sramuje svojih korenin, svoje družine in svoje dežele. Ki smo pripravljeni na oltar postaviti katerokoli srbsko turbofolk pevko in hkrati popljuvati Modrijane. Čeprav oboji počnejo natančno isto. Le v drugem jeziku. Je pa res, da se da ljudi vzgojiti tudi v okusu. Če jim nonstop vsiljuješ eno vrsto glasbe kot odlično, neko drugo pa kot kozlanje, je samo vprašanje časa, kdaj bodo za tabo potegnili tvoj izbor. In ga naprej prodajali kot svojega. Na Hrvaškem so na primer pred leti določili kvoto domače glasbe na radiu in TV. Ki je morala biti prevladujoča in v najboljših terminih. Po nekaj letih negodovanja poslušalcev, se je razvil izrazito patriotski odnos do lastne glasbe. Ta je zato doživela nesluten razcvet v vseh pogledih. Pri nas so tudi poskušali z neko minimalno kvoto. Ki jo glasbeni uredniki realizirajo izključno v poznih jutranjih urah, ko jih posluša samo še pet nočnih čuvajev in tri medicinske sestre. Zato je zadnja desetletja slovenska glasba v zatonu, glasbeni patriotizem pa na najnižji možni točki. Je pa res, da uredništva slovenskih medijev že dolgo večinsko obvladujejo tujci (ali njihovi potomci), ki nikoli niso imeli pozitivnega odnosa do naše narodnozabavne glasbe. Imajo pa strahotno pozitivnega do svoje. Ki nam jo nonstop servirajo. Tisti mehki in vodljivi poslušalci pa jim sledijo, kot koza ščepu soli.

Pa še o IQju. Razgledan človek z visokim IQjem nikoli ne bo ocenjeval drugih po tako bedastih vzorcih, kot je to afiniteta do določene zvrsti glasbe. Taka predalčkanja so lastna izključno najmanj razgledanim med nami. Je pa res, da so taki po pravilu vedno prepričani v svojo unikatnost in zveličavnost. Jim je narava dala vsaj to zmožnost samoprevare. Ker bi bilo njihovo življenje nevzdržno, če bi se zavedali vse globine svoje majhnosti.

Jaz pa priznam, da uživam v vseh oblikah glasbe. En velik disk je poln glasbe od rocka vseh oblik, funka, etno, klasične, narodnozabavne, jazza, soula…… In vsaka ima trenutek, ko si jo izberem. Samo njo in nobeno drugo. Odvisno od razpoloženja, od priložnosti. Zato sem po kriteriju MONovk verjetno nerazgledani redneck butelj z nizkim IQjem. No, če ga sploh imam….

Tudi tebi marsikaj ni jasno. Hrvaška ima svoje pravila glede predvajanja samo lastne glasbe praktično od osamosvojitve dalje – pa ne gre za nobene kvote, ampak interno pravilo, da se druge glasbe pač ne vrti – ne gre mimo urednikov in pika.
Pri nas kvote obstajajo in z njimi niso nič poskušali – in odkar obstajajo, se slovenske glasbe vrti bistveno več. Kakšnih 15 let nazaj se je po radiih vrtela samo tuja glasba, slovenska je bila praktično neobstoječa. Danes je slovenske glasbe po radiih neprimerno več in to ne samo v nočnem času. Da bi se vrtela samo slovenska, si pa jaz osebno niti ne želim.
Kdor želi poslušati narodnozabavno glasbo, ima na voljo par kanalov, ki vrtijo samo to. Mi pokažeš še katero glasbeno zvrst v Sloveniji, ki ima to možnost, z izjemo popa?

Zakaj torej že jok in stok in jamr o grdih tujcih? Praviš, da Slovenci pljuvamo po sebi. Kaj pa ti delaš?

Občasno, na kakšni veselici po parih pirih paše. Pa Avsenik in Slak sta poglavje zase. Avsenik mi je bolj alpski; prav zato je bil tako odlično sprejet v tem predelu. Slak pa se mi zdi bolj slovenski, mehko slovanski in ob njem kar čutiš valovito Dolenjsko. Drugač se pa tud jaz čudim, da ima ta zvrst toliko privržencev.

Rada poslušam različne zvrsti glasbe: od klasične, ljudske, narodno-zabavne, popevke, rock and roll, cerkvene ljudske, sakralne, odvisno od razpoloženja. Slaki in Avseniki pa so zakon. Naj vsak posluša tisto, kar mu paše.

Zakaj se pa čudiš? Ne vem, kaj je tu čudnega, če ma vsak narod svojo domačo muziko. Sicer nisem ekstra privrženka narodne muzike, v smislu, da bi jo vsakodnevno poslušala, jo pa cenim vseeno, ampak tu je mišljena kvalitetna narodna – bolj starejše. Te novodobne na hitro predelane se mi zdi, da jih delajo zgolj za hitr zaslužek in ne s srcem ter nadarjenostjo, tako kot včasih.

Jaz pa preziram ljudi, ki prezirajo ljudi, na podlagi poslušanja muzike, zunanjosti, hobijev itd. Dovolim, da najprej človeka spoznam in če mi človek ne želi in dela nič slabega, ga nimam pravice prezirat. Upam, da imaš avtorica zgolj slab dan, ker verjamem, da si človek z DUŠO.

Se pa strinjam z nesramnim. 🙂 P.s. si še samski? 🙂

Te zvrsti “glasbe” jaz enostavno ne razumem ker je zelo neposlusljiva. Brez neke globine da te popelje tudi nima neke vsebine v bistvu je to eno samo povrsinsko kruljenje in cviljenje . Jaz osebno bi se ga moral u iber zadet in spit velikooo vodk da bi nekako prezivel “zabavo” ob tej muzki . Istega mnenja sem za turbofolk samo tam vsaj mickeno zacutis nekaj vibracij in da malo pelje tuki pa huh zelo tezko gre v usesa cvileči glas ki nekaj kruli s še bolj cvileco harmoniko.
Jaz mislim da se v glasbi najbolj izrazi dusa cloveka ker naceloma je glasba nekaj najlepsega sploh ce jo ustvarjas in ga ni cloveka ki v njej nebi uzival seveda so tukaj spet razlicni pogledi kaj vsak razume razume pod kvalitetno glasbo . Se vidi kako v dobi odrascanja ko si otrok poslusas bolj otrocjo malo retardirano glasbo in potem zmeraj bolj “napredujes” seveda ne vsi. Vecina pali na pocukrano , naprvozogo in lahko razumljivo muzko . Se pa vecinoma v vsaki zvrsti najde kaj kvalitetnega mogoce tudi v tej zvrsti vse je mozno.

Jaz poslušam vse, kar je DOBR.
Enako rada poslušam vse dobr od Slakov in vse dobr od Bijelo dugme.

Poslušam vse, skoraj vse: odvisno pač od družbe, razpoloženja, in še kaj drugega. Od trance, rocka kot tudi heavy metala. Med drugim poslušam tudi narodno-zabavno glasbo. Seveda brez tistih primitivnih, poneumljajočih pesmi. Ampak te so tudi v nekaterih drugih zvrsteh.

Jaz poslušam vse sorte muziko, edino tiste trle-trle bosanske muzike pa ne prenesem. Jooooj, kako sem neumna in zabita. :))

En velik bednik na kubik si ti sam .;-)

Že od nekdaj rada poslušam domačo glasbo (verjetno tisti k te glasbe ne marate potem niti ne veste da je bila pesem Viharnik vrh gora od Avsenika ena izmed “kandidatk” za himno Slovenije). Poleg tega imam zelo rada tudi ameriški country, pop pa rock (ampak ne tisti hard rock k je samo eno matranje kitare), tudi Ceca pa podobne se najdejo v mojmu repertoarju. Poslušam stare in novejše, arije in pesmi moških pevskih zborov… ni da ni. Odvisno od dneva in razpoloženja. Trenutno sem že v božničnem duhu in se vrti tako Nipič kot Dean Matin.
Z glasbo sem živela od majnega, v glasbeni družini. In še zdaleč ne povezujem IQ ali nerazgledanosti z izbiro zvrsti glasbe, kot to delate nekateri.
Ko gledaš južnake se vozijo v avtih z do konca navito njihovo narodno glasbo. Nas slovence pa je sram ob naši glasbi. To kar veliko pove o našem značaju.

Po moje je predvsem povezava med takole ozkosrčnostjo in intelektom, zakaj vraga bi kdo preziral glasbo? Katero koli? Kaj ti pa hoče? Če ti ni, je pač ne poslušaš, konec debate. Meni osebno narodnozabavna tudi ni, ampak to ne pomeni, da jo preziram ali da preziram tiste, ki jo poslušajo. In kot znotraj vsake zvrsti imaš boljše in slabše izvajalce. Tudi znotraj tvojih priljubljenih žanrov je mnogo pofla in znotraj vseh drugih tudi.

Mimogrede, za tistega, ki je napisal, da je narodnozabavna glasba slovenska narodna glasba – ne, ni. Nardonozabavna glasba je žanr znotraj zabavne glasbe in ima več skupnega s popom kot pa s ljudsko glasbo.

Joj, sploh ne kapirate. Ne govorimo o ljudeh, ki poslušajo ‘tudi’ domačo glasbo med vaem svojim repertoarjem (verjetno njen kvalitetnejši del), ampak o ljudeh, ki poslušajo IZKLJUČNO govejo glasbo, za drugo pa sploh slišati nočejo.
Sem odraščala s takimi in poznam razliko. Marsikateri moj kolega posluša TUDI Avsenika, če nanese, Ne boš ti meni zizike majal pa niti u ludilu.

Ja . Kolk lepo, kar parkarat poslušam, tele Slake. Enkratno, mal boljših komadov.
Se je pa treba kot pri minikrilu prilagodit starosti poslušal(k)cev in dolžini nog.
Men je na stara leta ful všeč, kot dvanajstletnici mi pa stari dedci, ki so svirali take komade niso glih na dušo pasali.

Vidim, da so izbrisali prvi del mojega popoldanskega zapisa. V katerem je bilo moje videnje, zakaj nekateri raje poslušajo narodnozabavno glasbo od katere druge. Škoda, ker to kar je ostalo, nima ne repa, ne glave.
Bi pa ob tem dodal še eno resnično zgodbo. Poznal sem mladega fanta, dobesedno živega genija. Vedel je vse, vse takoj razumel, česar se je lotil, je vse po kratkem postopku obvladal v nulo. Takoj po faxu je dobil posel v enem naših inštitutov. Naneslo je, da je moral na Dunaju predavati na znanstvenem simpoziju. Pa je rekel, da je ta znanstvena srenja tako strašansko toga, da ti ljudje niti ne vedo kakšno je resnično življenje, zato da jih bo šokiral. Zato se je odpravil k znanemu harmonikarju učiti frajtonarice. Po par mesecih občasnih vaj jo je obvladal v nulo. Ko se je simpozij zaključil, je na svečano večerjo privlekel frajtonarico in začel igrati. Najprej je cela hala obnemela, vsi pa so ga zabodeno gledali, kot da je iz drugega planeta. Potem pa se je prvi ojunačil in zaprosil soplesalko. Pa drugi, tretji. Po pol ure je cela hala vreščala in norela. Kot majhni otroci. Pa sami ugledni, mednarodni znanstveniki. Tudi tako lahko narodnozabavna glasba vpliva na človeka, če le ni apriori sovražen do nje, če ni podcenjujoč do njenih izvajalcev in poslušalcev. Oziroma, če ni – butelj. Natančno tako, kot naši ljudje lahko kričijo in norijo ob Užičkem kolu nekje na Adi Ciganliji…

Mogoče ni fer, da se posplošuje a vseeno:p.. po mojih izkušnjah z ljudmi, ki poslušajo po naše govejo musko, ki jih ni malo saj živim v značilni slovenski zahojeni vasi so moje ugotovitve naslednje. Večina ima zaprt pogled na svet, ne marajo novosti, so pretirano tradicionalni, stagnirajo v nekem času pred drugo svetovno vojno, ne marajo ničesar tujega ker so prepričani, da je vse slovensko najboljše. Vsako nedeljo so pri maši predvsem so pa nerazgledani. Se pa strinjam da so modrijani razred zase, saj jih poslušajo tudi ljudje, ki poslušajo komercialno glasbo z radijskih postaj.

Sam poslušam po večini metal, rock.. sem pa odprt tudi za ostalo kakovostno glasbo. Med drugim tudi slovensko pri čemer pridejo v poštev predvsem neznani alternativni izvajalci.

V avtu ali doma enako naglas navijem “Cveteli so beli kostanji (Avsenik)” ali “V dolini tihi” (Slak), kot “Spavaj mala, muzika dok svira” (Bijelo dugme) ali “All I want is you” (U2).
Vse, kar je DOBR.
Edina muzika, ki je ne prenašam, je tisti brezdrušni disco-pop dum-dum-dum. Sploh ne razumem, kaj toliko tega dreka vrtijo na RA-postajah. Pa kdo sploh ta drek posluša?!