Hvala za odgovore.

Pri spajkanju dodajaš material- žičko

Eno stopiš material da se sprime, drugo pa stopiš dodatni material da  ga uporabiš kot “lepilo”.

varimo železo, jeklo in sicer z jeklenkami plinom in kisikom, ali električno z elektrodami

spajkamo/lotamo, barvne kovine, z cinom, ki je mešanica Zn in primesi, spajkalno pištolo in z ZN žico ali palicami

tolk laično po domače, če pa rabiš kako detajlno “Laplacovo transformacijo” ali drugo definicijo pa le poguglaj!

Spajkanje je bolj “finomehanična” stvar, pri dosti nižjih temperaturah, saj dodajamo material, ki ima tališče dosti nižje kot material, ki ga spajamo. Varjenje pa ravno obratno, staliti je potrebno material sam, in to običajno pomeni dosti višje temperature in je fino opraviti vsaj kakšen tečaj, preden se tega lotiš.

Spajkanje:

Varjenje:

Čisto enostavno povedano. Varjenje je termično zlivanje dveh enakih materijalov.

Spajkanje je leplenje dveh materijalov, z dodajanjem nekim drugačnim, ki služi kot vmesni medij.

Super ste, hvala za odgovore!

So že povedali. Še drugače rečeno je pa bistvena razlika v moči spoja in v materialih s katerimi se kaj dela.

Najprej, vprašanje je napačno. Pravi bi bilo, kakšna je razlika med varjenjem in lotanjem.

Spajkanje je le en od primerov lotanja in sicer je to mehko lotanje s kositrom (in vedno manj s svincem).

Lotamo lahko tudi trdo: z medenino, bakrovimi in srebrovimi loti.
Pri lotanju dodamo lot.

Vari se direktno osnovne materiale z dodajanjem tega ali tudi brez. Varimo lahko tudi plastične mase.
Zvarijo se lahko tudi materiali sami od sebe. Npr. v brezzračnem prostoru (vesolju), če staknemo dve zelo gladki kovinski površini se lahko zvarita – molekule obeh delov se same povežejo med sabo.

Tudi varjenje je lahko zelo finomehanično opravilo. Vprašajte zlatarje.

Marsikaj je možno, ampak verjetno se razume, da se vprašanje nanaša na običajna dela in v vsakdanjem okolju (atmosfera s kisikom, zračni tlak cca 1000 milibarov).

Kositer brez svinca je za lotat sicer bolj sranje.