Kakšna vzgoja pa je to???
Obupno me moti ko včasih opazim mamice, očete ali stare starše majhnih otrok, ki enostavno ignorirajo razbojniško vedenje malčkov. Ko otrok v javnosti razgraja, vpije, se dere, terorizira, se meče po tleh, nekateri to enostavno, kot da ne vidijo.
Ravno sem bila v soboto v enem od trgovskih centrov, ko mi v oči pade mali pribl. dve leti star fantiček, ki je lahko delal v trgovini vse kar mu je prišlo na misel. Metal je blago iz polic, porival nakupovalni voziček v mimoidoče, tresel police, vpil, cvilil, tulil itd.
Ljudje so ga ves čas mirili, se obračali in zgražali ob takem obnašanju.
Zraven njega sta hodila stara starša, kot da ni nič in se mu ves čas smejala, opazila sem tudi, da niso bili slovenci ( ampak to je nepomembno), čudilo me je, da ga niti za sekundo ni nihče od njiju niti pogledal, kaj šele da bi ga opozoril in ga strogo pogledal. Ne, onadva sta se smejala, nasmihala in gledala v tla, rekla pa nista nič. Malček pa, kot da je pobegnil iz vrvice. Grozno.
Ko so prišli do blagajne in fantek še ni in ni odnehal, ga je za trenutek opozorila blagajničarka, naj vendar pusti izdelke toliko časa, da jih ona zabeleži. Fantek jo je samo debelo gledal (od doma najbrž ni navajen, da se pogovarjajo z njim) ter nadaljeval z divjanjem.
Ali je to moderna vzgoja in se otroku ne sme nič več reči, ali kaj?
Ta dogodek me je tako zmotil, da sem ga morala zabeležiti.
Lep pozdrav
verjetno to, da če so v tuji državi pa mislijo da si lahko vse privoščijo.. no ampak kakorkol mislim da bi starši svoje otroke moral naučit kaj se sme in kaj ne. čeprav me še večkrat kot divjanje zmoti neumorno jokanje na ves glas.. takrat pa kar rečem malo bolj naglas: “Bi mu dala 2 čez rit da bo vsaj vedu zakaj se dere” pa staršem kar kapne pa jih pol umirijo.. če so pa tamali že dost veliki pa tud sami utihnejo ko vidjo da ta teta pa resno misli.
Pa vi kar izvolte spluvat kako je treba take tamale na lep način prepričat da ne bodo razgrajali pa kričali.. jaz sem pač mnenja da če bi se dalo potem bi bili poslušni, tko pa niso. Krivi so pa starši in nihče drug.
zanimivo, tudi jaz sem v soboto naletela na podoben primer v enem od trgovskih centrov. otrok (pa ne tako majhen, kake 3 – 4 leta) se je drl tako, da je cela trgovina samo njega gledala in poslušala. odrasli zraven pa nič. ne vem no, meni bi bilo najmanj nerodno. z njim sta bili dve starejši ženski. vsaj ena bi ga lahko odpeljala ven, na zrak, kjer bi se “mirno” drl naprej.
ok, vsi otroci imajo faze, vsi najbrž kdaj padejo ven na javnem mestu, ampak da se jim tega sploh ne poskuša preprečit pa tudi jaz ne razumem.
z nacionalnim poreklom pa vse skupaj nima popolnoma nobene veze.
$ napisal:
> Če je nepomembno, da niso Slovenci, zakaj si sploh omenila?
> Si želela povedati, da znamo Slovenci bolje vzgajati otroke?
> Da smo bolj odgovorni starši?
>
Ne, ne, narobe si me razumela. Omenila sem zato, ker so bili tujci in bi se mogoče res morali v tuji državi malo lepše obnašati.
Videla sem tudi že veliko nevzgojenih Slovencev, žal jih srečujem vsak dan.
Jaz imam svoje otroke, pa nisem nič “bolj mila in manj kritična”. Seveda je normalno, da ima dve ali triletnik izpad, ampak normalno je tudi, da ga takrat mati ali oče popoka in odpelje ven. Ne vem, zakaj bi tolerirala tuljenje in metanje hrane s polic, samo zato, ker imam otroke???? Bi pač žrtvovala en nakupovalni popoldan ali dva, voziček bi pustila točno tam kjer bi se začelo dretje in šli bi domov. Mimogrede bi poprosila kakšno trgovko, če lahko artikle da nazaj na police in bi se ji lepo zahvalila. Doma bi na vprašanje, ali lahko je svojo priljubljeno večerjo rekla, da ne, ker nismo uspeli ničesar kupiti. Danes bo za večerjo – navedla bi nekaj, česar res ne mara – ampak samo to imamo in nič drugega, saj smo morali predčasno domov. Drugič bi ob izpadu spet isto naredila, pobasala bi otroka v naročje in šla domov, mimogrede bi navrgla, da sicer spet ne bomo kupili njegove priljubljene hrane, ampak bo drugič že bolje. Prepričana sem, da bi si otrok zapomnil.:)) “Škoda, pa celo sladoled smo mislili kupiti.” in podobne izjave bi otroka hitro streznile.
Mi vsekakor ne bi nadaljevali z nakupom ob hudem izpadu naše najmlajše, posebej če bi bil izpad zato, ker ji nečesa nismo kupili. Če bi bil izpad nepovezan s trgovino in nakupovanjem, bi (če bi bilo le mogoče) nekdo drugi (redko tako nanese, da nakupujem sama z otrokom) odpeljal malo ven, jaz pa bi na hitro opravila nakup do konca. Otroka je vsekakor treba navaditi, da vreščanje in izpadi niso sprejemljivi – tako doma kot tudi v javnosti. Je pa čisto jasno, da so povsem občajni in normalni. Mene ne moti, če starši tulečega otroka v trgovini ignorirajo, ga imajo v vozičku in nakupujejo dalje. Motilo bi me le to, če bi otrok namerno povzročal škodo in suval mimoidoče, starši pa ne bi ukrepali.
Men je tud enkrat moj “sonček” ven padel sredi najboljšega soseda, drl se je dokler sem bila v trgovini in ja tudi jaz se nisem ne vem kaj obremenjevala z njegovim dretjem. Ker, če bi se in bi ga odpeljala ven, bi mu dala vedet, če se dovolj dolgo vztraja in dere, greš pa ven ali pa mogoče še na sladoled. Od takrat mi je “padel ven” še ene dvakrat in temu niti ne posvečam pozornosti, ker menim, da otrok s trmo glih tega ne sme dosežti. Ne dovolim pa mu, da bi metal dol s polic in s tem sploh nikoli nisem imela problemov.
“Ker, če bi se in bi ga odpeljala ven, bi mu dala vedet, če se dovolj dolgo vztraja in dere, greš pa ven ali pa mogoče še na sladoled.”
To bi veljalo samo v primeru, če bi otrok v trgovini trpel in bi jokal zato, ker ne bi hotel biti v trgovini, ti pa bi ga želela naučiti, da mora opraviti tudi nakupovanja. Vendar pa se ponavadi otroci v trgovinah ne jokajo zato, ker bi hoteli ven, pač pa zato, ker bi želeli nekaj iz trgovine in si seveda želijo v trgovini ostati. Zato mu s tem, ko ga odpelješ ven, ne daš vedeti, da če se bo dovolj dolgo drl, bo dosegel to, kar želi. Ker si oditi iz trgovine ne želi.:) Zato seveda z odhodom doseže to, česar si ne želi. Sladoled pa seveda odpade.:))))
Nikakor in nikoli me ne moti otrok, ki joka ali trmari. Tudi moji so imeli izpade, a sem vedno poskrbela, da niso bili moteči za okolico, vedno sem jih imela tudi na očeh, da niso povzročili namerne škode.
Opažam pa otroke, ki so prav divji in mislim da je tako ravno zato, ker se starši ne pogovorijo z njimi in gledajo stran, medtem, ko njihov otrok povzroča nemir v okolju, kjer je to zelo opazno in se zgražajo vsi, le starši ostanejo imuni.
Skratka: Motijo me starši, ki tako divjaško početje svojih otrok ignorirajo.
Se že preveč ponavljam )))
Sem prav premišljevala kaj je pri nas sprožilo tisti jok. Nakupovala sem sama z dvema otrokoma, ker ni bilo tistega vozička al avto, je pač triletnik vzel ta mali voziček, kot že večkrat poprej. Vse je laufalo po planu, dokler nismo prišli do jogurtov, tam pa cap ta prvo ugriznil v enega, takoj še v ta drugega. Itak sem jogurte vzela, da se ne bo katera usajala, ampak stvari iz njegovega vozička sva dala v ta velik voz, ki ga je vozil starejši, ta mali pa ni mogel verjeti, da zdaj pa on ne bo več šofiral. Sama sem mirno, navzven, v sebi me je bilo pa sram in groza kaj mi ta mali počne, kupila na hitro še preostalo in potem šla. Ampak je bilo njegovo izsiljevanje tolk očitno, ker se je vmes pozabil jokat, ko sva prišla do sveč, takoj ko sva šla od tam stran pa jovo na novo, kot bi mu vklopil nevidni gumb. Verjamem, da so včasih otroci moteči, ampak kam pa naj jih dam. Doma ju sama ne upam pustiti, v avtu bog ne daj, boste klicale socialno, četudi otrok spi, vrtec dela do pol petih, jaz pa do štirih in komaj pridem pravi čas po otroke.
A o tem , da bi mu dal dve čez rit pa nihče ni pomislil.
Ja res ni ravno poučno je pa verjemite vzgojno.
Da bi zaradi histeričnega in razvajenega otroka zapustil trgovino mi še na misel ne pride.
Je pa res , da bi vam vsi moderni otroški psihologi povedali , da ga kar pustite naj razbija in kriči saj z tem dejanjem krepi in gradi svojo samozavest.
Pred leti se je na avtobusu mestnega prometa v Lj. zgodil dogodek , ki je bila tudi v časopisih.
Na avtobus je stopila mamica z 3-4-letnim otrokom , ki je jokal in kričal , z tem ni nehal tudi , ko sta se vsedla in ga je mamica vzela v naročje.
Starejša gospa , ki je sedela nasproti ga je ogovorila: ja kaj je pa tako hudo , otrok jo je brcnil in pljunil mamica pa , veste gradi svojo samozavest.
Na avtobusu sta bila tudi dva pankerja in eden je mirno tako kot pravimo potegnil smrkelj iz pet in pljunil mamici v obraz , mamico je z otrokom vred kar odneslo od jeze z stola in je začela kričati o nesramnosti (tudi z policijo je zagrozila) poba pa ji je mirno rekel: ne morete verjeti kako sem samozavesten , polen avtobus potnikov pa v krohot , mamica je na naslednji postaji vsa rdeča izstopila.
Sicer nisem zagovornik fizične vzgoje ampak včasih , ko nobena beseda ne zaleže je pač treba uporabiti tudi tako vzgojno metodo seveda , v mejah normale.
Imam tri otroke in so si zelo različni. In če ne bi bil naš sredinski tako ‘naporen’ bi se verjetno tudi sama zgražala nad drugimi straši, ko imajo njihovi otroci izpade. Tako pa se ne, ker vem kako je to ‘fajn’-ko tudi 2 čez rit ne zaznajo oz. tulijo še bolj. Pa druga dva nimata niti približno takih fint. Tako da-lahko je biti pameten dokler ne poznaš situacije.
Malo več strpnosti ne bo škodilo!