Zakaj ne razumete, da je otrokom grozno dolgcas in brez veze v trgovini. Jaz se se vedno spomnim, kako grozno mi je bilo, ko smo sli ob sobotah na trznico in v Namo in Maxi. Nikoli v zivljenju me niso noge tako bolele kot takrat in dolgcas mi je bilo za umret. Pa mami sem tezila do nezavesti. Uf, uboga mama.

Ponavadi nakupujem s sinom. Zdaj je star ze 10 let in ni problema, ko pa je bil manjsi, sem tudi njega vkljucila v nakupe. Sprasevala sem ga, kaj potrebujeva za domov (pa mulc takrat verjetno se ni poznal razlike med jogurtom in zemljo) in mu razlagala, kaj vse kupujeva. Gledala sva police, luci, ljudi,…, ko je bil starejsi, sva se pa pogovarjala o vsem mogocem. Vem, da je njemu marsikdaj nakupovanje naporno in dolgocasno, zato mu ga poskusam narediti cimbolj zanimivo in ga vkljuciti, naj sodeluje pri nakupovanju.
Po vsakem sopingu pa se nagradiva s sladoledo :))

Aja, pa se to, pri oblacilih in cevljih je moj sine odlicen svetovalec :)) Samo dozdeva se mi, da ne bo vec dolgo :((

Ja, otroka moraš znati zamotiti, mu razložiti, se pogovarjati z njim, se mu posvečati, kot si rekla – vključiti ga moraš v nakup.
Le tako bo razumel vse to nesmiselno tekanje od trgovine do trgovine. Včasih so otroci res prav ubogi, ko je zunaj sonček mi pa imamo ravno ta dan nekaj časa in moramo nujno po nakupih.
Tudi moj 10-letnik neizmerno uživa, ko mu že doma povem kaj potrebujemo, nato napiše nakupovalni seznam in v trgovini potem poskrbi, da je v vozičku vse kar je napisano na listku.
Poskrbeti moramo da se otroci v trgovini (če jih že vzamemo s seboj) ne dolgočasijo in fino se jim zdi, če jim dajemo občutek, da so koristni in ne občutek, da so nam odveč.

Avtor: Ivana
Datum: 02-04-07 22:39

Imam tri otroke in so si zelo različni. In če ne bi bil naš sredinski tako ‘naporen’ bi se verjetno tudi sama zgražala nad drugimi straši, ko imajo njihovi otroci izpade. Tako pa se ne, ker vem kako je to ‘fajn’-ko tudi 2 čez rit ne zaznajo oz. tulijo še bolj. Pa druga dva nimata niti približno takih fint. Tako da-lahko je biti pameten dokler ne poznaš situacije.

Malo več strpnosti ne bo škodilo!

————————————————————————————————

Moram te razočarati situacija z otroci mi je znana saj imam dva no že odrasla ampak tudi , ko sta bila še majhna nisem dovolil , da bi v trgovini ali drugje trmarila.
Tvoj ima točno toliko fint kolikor mu jih dovoliš.
Strpnost do svojih otrok moraš imet zgolj ti kot mama meni izpadov tvojega otroka ni treba ne gledati ne poslušati,(mislim seveda v zaprtih prostorih)me pa prav zanima koliko časa bi bila strpna , ko bi se v vrsti pred blagajno jaz namerno z vozičkom zaletaval v tebe in seveda ne bi nehal,mislim,da bi bilo tvoje strpnosti hitro konec.
Sam sem to doživel v trgovini,ko sem mamici rekel , če lahko otrok neha riniti voziček vame je rekla,Lukec nehaj gospod ne mara otrok,moj odgovor je bil, otroke imam rad ne maram pa nevzgojenih staršev,ki svojim otrokom vse dovolijo.
lp.

o, pajade.

si predstavljaš, kako bi ljudje šele tebe gledali, medtem, ko bi fizično obračunaval z otrokom.

jah, razumem da ima izpade 2-3 letnik (imamo enega takega doma, eden pa je že krepko čez to fazo), in da se ob takih trenutkih starši težko znajdejo(mo).

ne razumem pa, da ima izpade 6 letnik; vpije, joka (zaigrano), tepe, se meče po tleh, zraven zmerja ljudi, ki so v bližini, če ni po njegovem… poleg tega mulo jezika in se odgovarja vsakemu, ki mu pride pred oči. mama (oče se, kot je videti, v vzgojo tako ali tako bolj malo vtika) pa kot, da ni nič. in to se dogaja dnevno. oni imajo pač permisivno vzgojo, kao: lepa beseda lepo mesto najde. halooo!!! tak mulo rabi nekaj krepkih (pa, da ne bi mislili, da svoje otroke tepem – jih ni treba, ker do takih konfliktov v glavnem ne prihaja, ker imam pač do njiju malo drugačen “prijem”).

takih “vzgojiteljev” pa res ne razumem. ubogi otrok, le kaj bo nastalo iz njega 🙁

FIZIČNO OBRAČUNAVAL.. matr sej ga ne bi iz kože dajal, samo 2 čez rit bi mu dal porko dio

bodi vesela, da nimaš težavnih otrok, veš otroci so različni, tako kot odrasli in kar zaleže pri enem, pri drugem pač ne.

ja starši morajo najprej dodobra spoznati otroka, da vedo na kakšen način bodo preprečevali takšne neljube dogodke, nekemu otroku bo dovolj, da mu rečeš “poglej, stric te gleda, kako jokaš in se dereš”, pa bo v trenutku nehal, nekaterim pomaga ignorancija, nekaterim, pomoje najmanj vzgojni način, da ga počiš po riti, nekaterim pa prav nič in bo vsakršno debatiranje in pregovarjanje samo živciranje samega sebe, seveda to velja za majhne otroke, ki določenih zadev še ne ločijo.

verjamem pa , da prav nobenemu staršu ni prijetno, ko mu otrok v trgovini začne trmeriti in se neprimerno obnašati in nihče od njih ne uživa v obnašanju svojega otroka.

in tukaj nastopimo mi, mimoidoči, ki se lahko zgaražamo ali pa enostavno prezremo in gremo dalje.

ja kaj pa je potem zate fizično obračunavanje z otrokom, zame vsak fizčen dotik, ki služi kaznovanju.

in verjemi, da ljudi okoli tebe ne bi zanimalo, zakj si ga DVAKRAT PO RITI in to 2-3 letnega otroka, videli bi samo tvoje udarce, kar pa za večino ne bi bilo sprejemljivo.

Udari človek, ki nima pojma, kako bi drugače ukrotil otroka. Žalostno, 30-letnik ne ve, kako obvladat 3-letnika.

Se strinjam z xxy. Samo 1 x sem šla iz trgovine brez nakupa in točno na finto, ki jo je opisala xxy- nismo kupili tistega, kar bi ti rad, ker si se tako grdo obnašal. Imel je ravno 2 leti. Nikdar in nikoli več se niti lotil ni takega obnašanja, ker točno ve, da bo takratko potegnil sam in da pri nas nihče ne prenaša histerije in trmanja. Ne doma in še manj kje drugje. Lahko pa lepo pove, kaj bi rad in se bomo zmenili. Je pa res, da mu s šoping turnejami prizanašam in ne pričakujem od njega, da bo ves navdušen laufal z mano od police do police po možnosti v sobotni gužvi, ko jaz nabiram mesečni šoping. Eden od naju gre nakupit, drugi je pa z otrokom zunaj ali pa doma. Ta male nakupe pa gre logično z mano. Nikoli nimam problemov s tečnarjenjem, da nekaj hoče v trgovini, ker ga tudi nikoli nisem navajala, da mora nekaj dobit. Zakaj pa? V bistvu je ves nakup tudi zanj.

Uničevanje in razgrajanje po trgovinah je zame nesprejemljivo, pa toleranca in lastni otroci gor ali dol. Velikokrat pa gledam otroke, ki so čisto na koncu svojih moči, preutrujeni, po možnosti lačni, ta stari pa še zmer s steklenim pogledom od police do police. Takrat tudi mene prime, da bi nekomu pripeljala dve ali tri okoli buče – samo ne otroku, ampak staršem.

jaz nisem rekla da bi ga udarla zato da bi ga ukrotila, ampak zato, ker nekateri kričijo do amena iz ljubega dolgcajta, jaz bi mu dala pa 2 čez rit, da bo pol vsaj mel razlog da bo kriču. Bo tko pogruntu da ne deluje neki u brezveze tulit kakor je tvoj ko si ga zaradi gredega obnašanja odpeljala iz trgovine pa ni dobil kar si je želel.

Jah no, uničevanje, razmetavanje, divjanje otrok brez ukrepanja staršev tudi mene moti. Da bi me pa motila starševska ignoranca do jokajočega otroka pa ne. In tudi jaz sem mnenja, da takšne stvari večkrat nastanejo bolj iz čistega dolgčasa kot zaradi izsiljevanja.
Imam dva čmrlja in ju na žalost vedno vlačim v lokalno trgovino. Očka dela pozno v popoldan, mi pa moramo jesti. Sta tudi imela obdobje ko sta bila grozno naporna, pa sem nakupe vseeno morala opraviti. In mi prav dol visi za vse pametne odrasle, ki so morebiti zavijali z očmi, ker sta konstantno silila vsak v svojo smer. Pa je sedaj hvalabogu to obdobje mimo.

Zame je udarec dokaz lastne nemoči in žalostno, da bi se kot starš tega posluževala. Samo v izjemnih primerih, ko se otrok lahko poškoduje, npr. steče na cesto, kaj muti okoli električnih štekarjev in podobno.

Če je otroku dolgcajt, se to rešuje drugače, kot z 2 čez rit. Sicer pa, ko ti bo naslednjič dolgcajt, prosi najbližjega ob sebi, naj te 2 x fajn žvajzne, da ti bo kratek čas.

:)))))))))

ne ko mi bo dolgcajt, ampak ko se bom drla iz dolgcajta pa s tem ljudi okol sebe ob živce spravljlala.

ah, mislim, da nimaš pojma o otrocih in da si sama še otrok, ja in morda res ti potrebuješ kakšni dve čez rit, ko jeziš starše.

hanan, govorila sem o skoraj 7 let starem otroku – mislim da je toliko let več kot dovolj, da starš spozna svojega otroka. in če mu dobrih 6 let t.i. “vzoje” ni pomagalo, da se otrok začne drugače obnašati, mislim, da je krajni čas za spremembo. tu ne pride več v poštev permisivna vzgoja, temveč malo bolj “špartanska”. upam, da se razumeva. enostavno ne morem razumeti, da mama omenjenega pobalina stoji brez besed zraven njega, medtem ko on npr. znanki iz sosednjega bloka govori take, da ti gredo kocine pokonci (sem slišala na lastna ušesa). pa še bi se našel kakšen pikanten odlomek njegove igre, a raje ne bi. je preveč čudno.

ja, in res je, hvala bogu da imam take otroke. vendar sem sama pripomogla k temu! s pravilno vzgojo.

ah ja,če ga pa še nisem rodila pa nimam pojma o tem in sem še otrok. če ti je zato kaj lažje in se bolje počutiš ti kar. sicer se pa moji starši name sploh ne jezijo ker so me lepo in pametno vzgojili in se sploh nimajo za kaj jeziti. meni se pa smilite tiste ki ste že mame pa te vloge sploh niste sposobne (od)igrat.

Se čisto strinjam s teboj, pa sem že mama. Tudi meni se smilijo tiste, ki so mame, pa jim je vzgoja španska vas.

Se mi je kar zdelo,da bosta dve čez rit za nekatere pretepanje,kar je seveda daleč od resnice.
Res je da 2-leti starega otroka , ki joka ne udariš saj nima pojma zakaj joka probaš ga drugače pomiriti.
Debata je o 4-5 letnikih in več,ki trmarijo kričijo brcajo in pljuvajo in zmerjajo vse okoli sebe zato,da dosežejo svoje.
Da bi te ljudje grdo gledali, ko bi mu pripeljal dve čez rit je bolj izgovor kot pa bojazen , verjemi večina bi se strinjala.

Skr bna: Me prav zanima tvoja reakcija , ko bi v gostilni kjer si z družbo prišla na kosilo in bi naprimer jaz pri svojih 50-tih nagovoril še ženo in se začneva po restavraciji med mizami loviti in kričati mislim,da bi bil tvoj komentar: tastarima se je čist odfuzlal pa še totalno sta nevzgojena , zakaj že???? ja verjetno me STARŠI niso vzgojili in to je pač posledica.
Tvoj komentar,ko ti bo dolgcajt reci bljižnjemu naj te žvajzne je pa milo rečeno bolan.
Otrok nima izpadov zaradi dolgočasja temveč zato,ker hoče uveljaviti svojo voljo in to na vsak način.

Jon, moj komentar bi bil, da se ti je sfuzlalo. Pri 5-tih lahko rečeš,da so krivi starši, pri 50-tih pa nič več, ker imaš sam svojo pamet. Je pa res, da če mej ne postavljaš pri 1, pri 3, pri 5-tih letih, se sčasoma zabriše občutek za to, da kakšna meja kje sploh je.

Je pa revež tisti, ki meja ne zna postavlajt drugače, kot z udarci!!!! Ponovim 100x in še 1000x , če je treba.

Govora jebilo o 2-letniku, ki mu je dolgčas v nakupovalnem vozičku in se dere. Rešitev je bila, daj mu dve čez rit, da bo vedel zakaj se dere. Lahko jih dam samo tistemu, ki je to nebulozo predlagal. Če je otroku dolgčas, je kriv starš in samo starš, ki otroka med svojim neskončnim nakupovanjem ne zna zamotit ali pa otroka preutrujenega in vsega sitega vlači po štacuni. Torej lahko naklestiš kvečjemu starša, ne pa otroka!!!

Moj sin je star 4 leta. Z njim grem lahko v teater, v cerkev, v trgovino, v muzej, na razstavo , v knjižnico , v lokal – kamorkoli. Nikjer mi ne bo delal štale in nikjer mi je še nikoli ni. Če pa se bo neka stvar vlekal 3 ure skupaj in bo njemu nezanimiva, ga bom brez pompa odpeljala ven – brez joka in cviljenja, toliko pameti še imam. 1 x je poskusil v trgovini uveljavit svoje in je šel per takoj domov. Da bi pustila otroku, da se mi lovi po štacuni ali gostilni, mi na kraj pameti ne pade, da mi kaj metal s polic, še toliko manj. Pa ga zato ne tolčem, v njegovem življenju sem natanko 2 x položila roko nanj in bilo natanko 2 x preveč. Briga mene za ljudi, zaradi mene jim lahko oči ven popadajo, mene briga za otroka in sem prekleto nesposobna mati, če moram svojega otroka tepst in tolčt za to, da mu dopovem, da je neko obnašanje nesprejemljivo. Dretje in razgrajanje je nesprejemljivo, tepež pa tudi. Vsaj zame.

Če res misliš, da ima otrok izpade dolgočasja (haloo??) samo zato, ker hoče uveljavit svoje, potem nimaš pojma o otrocih. Otrok ima izpade trme, ker hoče uveljavit svoje, ponavlja jih pa zato, ker običajno doseže kar hoče. Kdo je kriv? Starši!!! Jaz bi tudi cepetala 3 dni skupaj, če bi pa potem na koncu vseeno dobila, kar hočem. Če otroka ob prvem poskusu trmanja seznanimo z neprijetno posledico takega obnašanja, bo morda poskusil še 1 x ali 2 x, potem pa ga bo minilo. Če pa nakoncu vedno uveljavi svojo, se mu to pač splača. Krivi pa so starši in NE OTROK!

Vzgoja ni in nikoli ne bo enako tepež. Tepejo slabiči in nesposobneži. Veliko lažje je otroka usekat čez rit, ko razložit, zakaj se nečesa ne počne. Veliko lažje je usekat in si v sekundi opravil, kot otroka kaznovat in se soočat z njegovim uporom in kljub temu uveljavit naloženo kazen. Lahko tepeš, kolikor hočeš, to še ne pomeni, da vzgajaš. Vzgaja se z zgledom, z dopovedanjem, tudi s kaznijo, če je treba. Če 4-letniku ne znaš drugače dopovedat, da se NE pljuva, brca, rjove, meče s polic etc etc – potem si nesposoben. Žal.

se podpišem pod tole.

p.š.

morda nekateri niso tega nikoli slišali, otrok se navadi na udarce in sčasoma mu postanejo del vsakdana in ne več kazen, celo tako daleč lahko pride, da bo sam iskal toliko časa dokler ne bo dobil porcije, katere je navajan.

starši, ki tepejo svoje otroke, kažejo s tem svojo nemoč in obup, torej svojo frustracijo in ne otrokovo.

ne poznam mame, ki ji bi bila vzgoja španska vas, čeprav najbrž so tudi take med nami.

delajo ali delamo napake, ker drugače ne znamo ali ne zmoremo.

S čim bi me pa naj ti razočaral? Halo?

Tebi tudi ni treba gledati in prenašati tujega otroka, ki ima izpad. Mirno lahko zapustiš trgovino. Včasih imam občutek, da nekateri ljudje prav iščete ‘dogodke’ za zgražat. Mirno se obrneš in greš.

Mojega odgovora pa žal nisi razumel. Verjamem ti, da imaš doma dva krasna otroka, ki nista nikoli kričala. Nisem pa prepričana, da si za to zaslužen izključno ti. In ne bodi tako zelo prepričan, da otroci, ki v trgovini kdaj pokričijo niso tudi kasneje krasni. Poznam jih kar nekaj.

Lep pozdrav